V sedmi volilni enoti, v volilnem okraju Maribor III, se za mesto poslanca na Listi Marjana Šarca poteguje Dejan Stanko. V zadnjem tednu pred državnozborskimi volitvami smo mu zastavili deset vprašanj. Enak seznam vprašanj smo posredovali kandidatom za poslance vseh strank in list, katerih kandidati se potegujejo za vstop v državni zbor. Omejili smo se na kandidate znotraj sedme in osme volilne enote.

Zakaj ste se poleg svoje zaposlitve odločili za kandidaturo poslanca?

Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen (43. člen Ustava Republike Slovenije). Kot član častnega razsodišča stranke LMŠ zagovarjam najvišje etične in moralne vrednote, ki bi jih morali v slovenski politiki imeti vsi poslanci. Vsak kandidat za poslanca iz vrst stranke LMŠ je pred vložitvijo kandidature moral predložiti potrdilo, da ni v kazenskem postopku in potrdilo da mu ni bila izrečena kazenska sankcija. Sam osebno pa kandidiram, ker želim spremembe in ker verjamem, da si državljanke in državljani to zaslužimo. Povrniti moramo zaupanje in vero v lepšo prihodnost, našo čudovito državo pa z optimizmom popeljati do normalizacije. Verjamem v program stranke LMŠ in prepričan sem, da je vseh 373 rešitev tistih, ki bodo Slovenijo popeljale po poti razvoja.

V primeru, da boste izvoljeni, ali nameravate svoj čas v celoti nameniti poslanski funkciji?

Poslanska funkcija je dolžnost in privilegij, ki od človeka zahteva, da se ji posveča 24 ur, 7 dni na teden. Le tako lahko poslanec zastopa interese državljank in državljanov. S svojim znanjem, izkušnjami, delovno vnemo, entuziazmom se bom v primeru izvolitve v celoti posvetil poslanski funkciji. Kot sem se v svoji 27-letni službeni karieri vedno posvečal svojim delovnim zadolžitvam.

Kako nameravate sodelovati z drugimi političnimi in strokovnimi deležniki?

Naloga poslanca je, da v okviru svojega delovanja zagovarja interese vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Sodelovanje, usklajevanje, kreiranje razvojne poti v dobro vseh je tista naloga, ki jo mora poslanec izvajati tako z drugimi političnimi kot strokovnimi deležniki.

Kakšen je vaš odnos z Univerzo v Mariboru in drugimi institucijami v Mariboru?

Soustvarjanje in povezovanje znanosti, izobraževanja, gospodarstva in širšega družbenega okolja je v konkurenčnih razmerah vse bolj globaliziranega sveta postalo nujnost vsakdana. Univerza mora pospešiti prenos znanja s krepitvijo razvojnega dela raziskovalcev in s pripravo diplomantov na samostojno karierno pot ter izboljšati povezanost izobraževanja z raziskovanjem in delovnimi okolji že v času študija. Politika pa mora biti tista, ki omogoči pogoje tako za vzgojno izobraževalno okolje kot tudi za gospodarski razvoj.

Koliko izkušenj imate z delom v politiki?

V politiko sem vpet že daljše obdobje. Nimam se za nov obraz, sebe pa uvrščam v nov val slovenskih politikov. Med drugim sem bil kot član nestrankarske Modre liste – Liste župana Mitje Horvata v mandatu 2014–2018 izvoljen v občinski svet Občine Duplek. Prav tako sem aktivno sodeloval pri volilni kampanji župana v letih 2014 in 2018. Na listi stranke LMŠ sem kandidiral na državnozborskih volitvah že v letu 2018, kandidiram letos in kandidiral bom tudi v prihodnje. V državno politiko želim vstopiti z razlogom, ker želim soodločati o prihodnosti slovenskega naroda in usmeriti našo skupno prihodnost na pravo pot.

Ali podpirate sprejetje posebnega zakona za razvoj Maribora kot središča V kohezijske regije?

Maribor je drugo največje slovensko mesto. Je univerzitetno mesto. Vzhodna kohezijska regija ima 40 članov iz osmih razvojnih regij. Te so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjska. In kot poslanec bom zagovarjal, da se sprejme poseben zakon za razvoj Maribora kot središča vzhodne kohezijske regije.

Ali podpirate decentralizacijo in selitev sedežev nekaterih državnih institucij v Maribor?

V LMŠ zagovarjamo decentralizacijo Slovenije ter odločno stojimo za tem, da je treba ustanoviti regije in nanje prenesti določene pristojnosti države ter s tem tudi okrepiti regionalni razvoj in medobčinsko sodelovanje. Poseljenost celotne države bomo ohranili z ustrezno regionalno politiko oziroma krepitvijo razvojne moči regij, in sicer z zmanjševanjem razvojnih razlik med njimi, z dvigom kakovosti življenja v vseh regijah, kar je moč doseči z uravnoteženim razvojem – tako gospodarskim in okoljskim kot tudi družbenim – ter s spodbujanjem razvojnih potencialov regij. Prav tako je pomembno, da država z učinkovitim ravnanjem s svojim stvarnim premoženjem pripomore k decentralizaciji države s selitvijo sedežev posameznih državnih organov in ustanov na območja, kjer država razpolaga z ustreznimi zmogljivostmi za to. Posebej izpostavljamo tudi pomembnost krepitve javnega visokošolskega prostora na regionalni ravni, vendar pa je to potrebno početi smotrno ter tam, kjer za to obstajajo kapacitete, z jasnim pogledom v prihodnost, ali bodo ti novi visokošolski zavodi odgovarjali na izzive, ki so pred nami.

Ali podpirate zdravstveno reformo, ki bo zagotovila javno objavo čakalnih vrst in bo v ospredje postavila pacienta?

Naj najprej poudarim – v LMŠ bomo zagovarjali, da zdravstvo ostane javno, dostopno vsem in temelječe na solidarnosti. Od tega ne bomo odstopali. Podpiramo krepitev kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva. Zagovarjamo zdravstvo za vse! Pri čakalnih dobah je bistveno razumevanje, da ni pomembno, koliko ljudi čaka, temveč koliko časa mora posameznik čakati od ugotovitve njegove zdravstvene težave do začetka obravnave oziroma zdravljenja. Zdravstveni sistem mora biti organiziran tako, da je ta čas čim krajši, pri čemer je treba upoštevati maksimalno dopusten čas. Skrajševanju čakalnih dob je treba nameniti dodatna sredstva ter vzpostaviti pravne možnosti za dodatno plačilo zaposlenih.

Ali podpirate energetsko neodvisnost Slovenije tudi za ceno povišanja cen energentov?

Kot rešitev za manjšanje čakalnih vrst predlagamo dodatna sredstva Zavodu za zdravstveno zavarovanje in uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji namesto po pogodbenem planu, zlasti v dejavnostih, v katerih so nedopustne čakalne dobe najdaljše. Zdravstvene storitve, ki jih izvajalci ne morejo izvesti, se zagotovijo z nacionalnim razpisom po t. i. kaskadnem sistemu, pri čemer se upošteva vrstni red: javni zdravstveni zavodi, koncesionarji, zasebniki. Za to se zagotovijo oziroma razporedijo razpoložljiva finančna sredstva. Mobilnost pacientov in specializacija posameznih bolnišnic, s čimer bi se v vseh bolnišnicah določen obseg nujnih operacij izvajal kakovostno.

Ali podpirate energetsko neodvisnost Slovenije tudi za ceno povišanja cen energentov?

Energetsko samozadostnost, ki jo zagovarjamo v LMŠ, v večji meri lahko dosežemo samo z doslednim uresničevanjem ciljev »Zelenega dogovora« in razpršitvijo virov energije. Torej, izkoristek vseh potencialov obnovljivih virov energije (voda, sonce, veter, zemlja-geotermalni viri in tudi možnosti uporabe plimovanja za pogon podvodnih turbin). Pomembna bodo tudi vlaganja v distribucijsko omrežje, ki ga moramo modernizirati in ga prilagoditi novim potrebam glede na nove tehnologije. Pomemben poudarek bo tudi na varčevanju z energijo in povečanju energetske učinkovitosti tako gospodinjstev, javnih zgradb kot tudi gospodarstva, kjer so še pomembne rezerve in jih z novimi tehnologijami lahko še povečamo.

Ali podpirate reformo socialne zakonodaje z uvedbo enotnega temeljnega dohodka?

Podpiram nadaljevanje postopkov za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) na področju otroških dodatkov. Pred odločitvijo o morebitni uveljavitvi UTD tudi za druge družbene skupine pa je treba izvesti univerzalen pilotni projekt za oceno učinkov in posledic UTD za prejemnike in javnofinančno vzdržnost.