Na včerajšnjem finalnem soočenju štirih kandidatov za župana Mestne občine Maribor, ki smo ga pripravili osrednji mariborski mediji, BK TV, Lokalec.si, Večer, Radio City in Maribor24.si, so svoje poglede glede prihodnjega razvoja mesta predstavili Saša Arsenovič, Lidija Divjak Mirnik, Vojko Flis in Franc Kangler. Županski kandidati, ki so glede na raziskavo agencije Mediana uvrščeni najvišje.

Lidija Divjak Mirnik: v Maribor  je potrebno privabiti ugledne institucije, da rečem firme, ki bi mladim nudile boljše plačilo

Za Lidijo Divjak Mirnik, kandidatko Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je znano, da je svojo dosedanjo kariero v veliki meri preživela v sodelovanju z mladimi. V volilni kampanji je večkrat dejala, da je ključen izziv za Maribor zadržanje mladih v mestu. Po nekaterih podatkih je namreč v zadnjih štirih letih Maribor zapustilo več kot 5.000 polnoletnih občanov. Kako je torej odgovorila na naše vprašanje, s katerimi ukrepi bo zagotovila pogoje, da bodo mladi in ostali prebivalci ostali v našem mestu.

“Res je, demografski kazalniki nam ne gredo na roko. V Mariboru imamo negativni naravni prirastek. Skrbi nas lahko, da se mladi oziroma tisti, ki plačujejo v proračun, izseljujejo. Skupaj z državo je potrebno v Maribor privabiti ugledne institucije, da rečem firme, ki bi mladim nudile boljše plačilo, da ti ne bi bili odvisni od prekarnega dela, kar zanje ni nekaj stabilnega za ustvarjanje družine. Potrebujemo javne storitve, mobilnost, kvalitetne kolesarske poti, še več štipendij. Ob tem pa je potrebno zagotoviti medgeneracijsko delovanje; mladi namreč morajo poskrbeti za svoje starše.”

Saša Arsenovič: Vse panoge, kar nalaga zakon o športu, imajo možnost prijave na letni program športa

Sedanji mariborski župan Saša Arsenovič, ki se s podporo volivcev poteguje za naslednji mandat, je v zadnjih štirih letih prenovil veliko športne infrastrukture v mestu. Ostaja pa grenak priokus glede financiranja športnih panog in društev. Zaradi spremenjenega načina financiranja športa so namreč mnoga športna društva ostala brez deleža sofinanciranja s strani javnih sredstev. Vprašali smo ga, kako bo v prihodnje zagotavljal razvoj in financiranje vseh športnih panog in društev, od dresurnega jahanja do ragbija.  Prav razvoj in delovanje vseh panog in društev bosta dala športni infrastrukturi smisel in dodano vrednost.

“V zadnjih štirih letih je šlo 41 milijonov evrov za šport, torej osem letno, prej manj kot pet. Več denarja je tudi v letnem programu športa, ki je digitaliziran, javno dostopen in počrpan v 98,5 odstotkih. Naši funkcionarji se znajo prijavljati in denar je porabljen. Prvič smo zagotovili tudi financiranje 25 trenerjev, da to več ne obremenjuje športnih društev. Je pa problem z vadbo, kar mi je znano. Za ta namen bomo ali zagotovili 100.000 evrov več sredstev ali se odločili za brezplačno uporabo šolskih telovadnic med 16.00 in 19.00 uro. Pridemo pa tukaj do interesa ravnateljev, da ta denar, ki ga dobijo z oddajanjem, vlagajo nazaj v šolstvo. Vse panoge, kar nalaga zakon o športu, imajo možnost prijave na letni program športa. Če uspejo na razpisu, dobijo denar ne glede na dejavnost. Smo pa seveda ukinili nekatere čudne stvari, ko se je npr. nekdo prijavil s pikadom.”

Vojko Flis: Potrebno je urediti sodobne ambulante, ki bodo šle v korak s sodobno medicino

Vojku Flisu, županskemu kandidatu Gibanja Svoboda, smo, glede na to, da je zdravnik in da je vodil UKC Maribor, zastavili vprašanje s področja zdravstva. Na tem področju so številke zaskrbljujoče. V Sloveniji je več kot 150.000 ljudi brez družinskega zdravnika, 200.000 žensk brez izbranega ginekologa, pol milijona ljudi brez izbranega zobozdravnika. Na kak način bo torej z vodstvom Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca reorganiziral vsebinsko izvajanje zdravstvenih programov v mestu in okolici, da bomo dosegli izboljšanje pogojev pri izbiri osebnega zdravnika, zobozdravnika in na ostalih najbolj alarmantnih področjih.

“Problem izbranega zdravnika, bodisi družinskega, ginekologa, pediatra, je ena večjih težav slovenskega zdravstva. Največje težave se pojavljajo pri družinskih zdravnikih. O pomanjkanju zdravnikov smo govorili že pred 20 leti in prav v Mariboru smo ustanovili novo medicinsko fakulteto, s čimer smo že takrat povedali, da želimo, da se število zdravnikov v Sloveniji poveča. V tem trenutku je eden glavnih problemov ta, da želi družinsko medicino specializirati zelo malo mladih zdravnikov. Medicina napreduje, tam, kamor pošiljamo ljudi, ki bi naj delali družinsko medicino, pa se ti srečajo s prastarimi prostori in medicino. Seveda nihče v takšnih razmerah ne želi delati, saj tam ne vidi ne svoje karierne poti ne poklicnega napredovanja. Potrebno je torej urediti sodobne ambulante, ki bodo šle v korak s sodobno medicino. Takrat bo družinska medicina postala tudi za mlade zdravnike, ki končajo medicinsko fakulteto, privlačna. Tega do sedaj v Sloveniji nismo imeli, pa ne le v Mariboru, temveč ne tudi v Ljubljani in Kopru.”

Franc Kangler: Če je most dotrajan, moramo dovoliti, da se ga poruši

Franc Kangler, ki se s svojo listo in Novo ljudsko stranko Slovenije znova podaja v lokalno politiko, je v preteklosti glede kakšne pomembne mariborske zadeve že večkrat odločno udaril po mizi. Tokrat smo ga vprašali glede mosta v Malečniku, ki je v upravljanju države, ta pa je ugotovila, da je v zelo slabem stanju. Na Direkciji RS za infrastrukturo so pojasnili, da je v prihodnjih dveh letih predvideno naročilo projekte dokumentacije, na podlagi katere bo jasno, kaj bodo z mostom storili. Po pojasnilih direkcije ni izključena niti rušitev mostu. Ali bi Kangler to dovolil in kako bi, s svojimi vezami na področju infrastrukture, ki je dolga leta veljala za prostor SLS-a, poskrbel za čimprejšnjo nadomestno gradnjo.

“Če je most dotrajan, moramo dovoliti, da se ga poruši. Vesel sem, da je ta most prešel v državno last, saj za njegovo vzdrževanje zdaj skrbi država. Sem pa zelo ponosen, da smo v mojem mandatu ravno zaradi takšnih stanj zgradili povezovalno pot, ki je bila 27 let zaprta – povezavo med Meljem in Malečnikom. Šlo je za projekt, vreden 6,5 milijona evrov, ki ga je investirala država in sofinancirala Mestna občina Maribor. In to ravno zaradi takšnih nepredvidljivih dogodkov. Prebivalci Malečnika in ostali bodo imeli dostop do mesta skozi Melje.”

Županski kandidati so odgovarjali tudi na vprašanja glede decembrske osvetlitve mesta, delovanja Javnega holdinga Maribor, politični podpori, infrastrukturnih projektih, sežigalnici v Mariboru, komunikaciji župana do aktualne vlade, …