Avtorska pogodba je vse pogostejši način sodelovanja med ustvarjalci in naročniki v Sloveniji. Ustvarjalcem prinaša svobodo, naročnikom pa projektno usmerjeno sodelovanje. Toda za kaj sploh gre?

Kaj je avtorska pogodba?

Avtorska pogodba je pogodbeno razmerje, ki omogoča naročniku, da uporabi avtorsko delo, kot so članki, fotografije, glasbena dela, oblikovanje in celo programska oprema. Ključno je, da gre za rezultat ustvarjalnega dela posameznika, ki je edinstveno in izvirno.

Pogodba natančno opredeljuje, kako lahko naročnik uporablja delo in pod kakšnimi pogoji. Za razliko od redne zaposlitve avtorska pogodba temelji na svobodnem dogovoru med strankama, kar pomeni večjo prilagodljivost za obe strani. A prav ta fleksibilnost ima tudi svoje pasti.

Kdo sploh lahko dela po avtorski pogodbi?

Avtorska pogodba je namenjena tistim, ki ustvarjajo avtorska dela. To so denimo pisatelji, novinarji, fotografi, videoproducenti, oblikovalci, arhitekti, glasbeniki, skladatelji, programerji in razvijalci so le nekateri izmed tistih, ki lahko delajo na ta način.

Pomembno je razumeti, da avtorska pogodba ni primerna za delo, ki ima značilnosti rednega delovnega razmerja, kot so določen delovni čas, stalna prisotnost na sedežu naročnika ali izvajanje del pod stalnim nadzorom, saj takšne razmere po zakonu zahtevajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

V Sloveniji avtorska pogodba ostaja priljubljena predvsem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, kjer je fleksibilnost dela pogosto nujna.

Kdaj in zakaj se odločiti za sklenitev avtorske pogodbe

Razlogi za uporabo avtorske pogodbe so različni, tako za avtorje kot za naročnike. Ustvarjalcem pogodba namreč omogoča prilagodljivost pri izbiri projektov in razporejanju časa. Prav tako lahko delajo na različnih področjih brez vezanosti na enega delodajalca, obenem pa si pogosto zagotovijo višje honorarje, saj naročniki prihranijo na socialnih prispevkih.

Na drugi strani naročnikom prinaša hitro in enostavno angažiranje zunanjih sodelavcev, manjše administrativne obremenitve v primerjavi z rednim zaposlovanjem ter plačilo le za končno delo brez dodatnih stroškov.

Ne gre brez izzivov in pasti ...

Kljub številnim prednostim avtorska pogodba prinaša tudi svoje izzive. Ena od večjih slabosti je pomanjkanje varnosti za avtorje, ki nimajo pravic, kot so bolniška odsotnost, plačan dopust ali pokojninski prispevki.

Poleg tega pogodbe pogosto ne zagotavljajo stabilnosti prihodkov, saj so omejene na določen projekt ali časovno obdobje. Ob tem velja izpostaviti, da se morajo avtorji pri tej pogodbi sami spoprijeti z davki in prispevki, kar lahko dodatno oteži njihovo finančno situacijo. Na žalost pa obstaja tudi tveganje zlorabe, saj nekateri naročniki uporabljajo avtorsko pogodbo za prikrivanje »rednih delovnih razmerij«, kar je nezakonito.

Praktične informacije o obdavčitvi in pravicah

Na SPOT, Slovenski poslovni točki izpostavijo, da se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je, kot navajajo »dohodek (vključno s povračili stroškov), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki jih plača avtor.«

Pri tem se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v naslednjih deležih, kot jih navaja SPOT:

  • prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno avtorsko delo,
  • prispevek avtorja za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
  • prispevek avtorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je avtor zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
  • prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če avtor ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.

Pomembno je tudi vedeti, da avtorji pri delu prek avtorske pogodbe z naslova avtorske pogodbe nimajo pravice do plačanega dopusta, bolniškega staleža ali drugih pravic, ki jih prinaša redna zaposlitev. Zato je priporočljivo, da, sploh če ob tem niso v delovnem razmerju ali nimajo drugega vira prihodka, avtorji sami načrtujejo finančne rezerve za primer nepredvidenih situacij.

Kako prepoznati zlorabo?

Zloraba avtorske pogodbe se pogosto zgodi, kadar naročnik od avtorja zahteva stalno prisotnost, določen delovni čas ali redne delovne naloge, ki so značilne za redno zaposlitev. To je nezakonito in lahko privede do resnih pravnih posledic za naročnika. Če se znajdete v takšni situaciji, je priporočljivo, da poiščete pravno pomoč ali se obrnete na inšpektorat za delo.