V Sloveniji je mogoče najti le malo podjetij, ki so tako kot bistriški Impol vtkani v lokalno skupnost, po drugi strani pa tudi v globalnem merilu dosegajo izjemne uspehe. Kaj se skriva v ozadju lokalnemu okolju naklonjene korporacije in kako v podjetju zrejo v prihodnost, razkriva tokratni intervju s podjetjem Impol.

Impol na slovenskem trgu predstavlja veliko, močno korporacijo, ki jim gre v tujini očitati predvsem neoseben odnos do zaposlenih, obravnavo zaposlenih kot številke, rigidno zasnovano hierarhijo delovnih odnosov, stroga pravila in tako dalje. Zdi se, da je Impol daleč od tega – kaj menite, kaj so glavni razlogi za to?

Verjetno izhodišče že izhaja iz same zgodovine skupine Impol. Podjetje obstaja že od leta 1825 in je zraslo ob podpori lokalnega prebivalstva, hkrati je nenehno obstajalo zavedanje o pomenu in vrednosti zaposlenih, navsezadnje so zaposleni in nekdanji zaposleni tudi lastniki skupine Impol. Imamo stabilno upravo z izjemnim občutkom za zaposlene.

Ob poštenem odnosu in obravnavi zaposlenih se podjetje zaveda tudi pomena stimulativne plačne politike. Podjetje se drži naslednjih pravil, ki si jih je zapisalo tudi v politiko trajnostnega razvoja.

Naša vodila pri oblikovanju plačne politike so naslednja:

  • Pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo: povprečne plače skupine Impol so višje od republiškega povprečja in povprečja panoge.
  • Nagrajevanje zaposlenih: zaposleni so stimulativno nagrajeni za dobre poslovne in posameznikov rezultate.
  • Udeležba na dobičku: V primeru doseženih letnih ciljev so zaposleni upravičeni do božičnice in 13. plače.

Številne aktivnosti za zaposlene v podjetju Impol so nekaj, o čemer bi lahko naredili čisto svoj intervju. Nam jih lahko predstavite?

Tradicionalno smo organizirali naslednje dogodke: poletne športne igre, srečanje jubilantov in inovatorjev skupine Impol, raziskovalni simpozij in srečanje upokojenih zaposlenih. Tem dogodkom smo v zadnjem desetletju pridružili nove, med katerimi so dan družin, tekmovanje viličaristov, zimske športne igre, obdarovanje otrok s strani Dedka Mraza.

V zadnjem letu želimo dati velik poudarek tudi zdravju zaposlenih, tako smo letos organizirali tudi spomladanski in jesenski teden zdravja.

V Impolu imate poseben sistem spodbujanja inovativnosti. V kolikšni meri se ga zaposleni poslužujejo in kako njihove ideje ter predlogi konkretno spodbujajo k rasti ter uspehu podjetja?

Vpeljan imamo sistem koristnih predlogov, ki je v zadnjih letih močno zaživel. Zaposleni aktivno predlagajo izboljšave in za dobre rešitve so tudi finančno nagrajeni. V lanskem letu so zaposleni denimo prijavili kar 1161 koristnih predlogov, kar je približno 0,8 predloga po zaposlenem.

Številna podjetja se trenutno soočajo s kadrovskimi stiskami ter težavami pri iskanju delavcev. Kako bi mlade pritegnili v metalurško stroko oziroma v svet aluminija; kako jih skušate pritegniti in za delo v vašem podjetju navdušiti vi?

V sodelovanju s Srednjo šolo Slovenska Bistrica smo vzpostavili program metalurški tehnik, na katerem tudi sodelujemo z lastnimi predavatelji, prav tako smo šoli pomagali pri nabavi opreme.

Vsako leto razpišemo 15 kadrovskih štipendij za program metalurški tehnik. Ob tem štipendiramo tudi druge profile – strojne tehnike in elektro tehnike, informatike, mehatronike in študente inženirstva materiala. Trenutno imamo aktualnih 59 štipendistov, ki se jim bodo kmalu pridružili še novi, ti, ki vstopajo v šolsko leto 2023/24.

Kot delodajalec gotovo opažate morebitne možne izboljšave izobraževanja mladih na področju tehnične stroke, konkretno metalurgije. Kaj kot podjetje v prihodnje pričakujete od izobraževalnega sistema? Kaj pričakujete od fakultet in drugih znanstveno-raziskovalnih ustanov, s katerimi sodelujete?

Interes za tehnične poklice na terciarni ravni sicer nekoliko narašča, medtem ko je na srednješolskem nivoju povpraševanje po teh poklicih prenizko. Na splošno menimo, da imamo veliko sistemsko težavo znotraj izobraževalnega sistema.

Če smo realni, dejstvo da kar 70 % učencev nadaljuje študij po srednji šoli, pri čemer smo v samem vrhu Evropske unije, ni nujno odraz nadpovprečnih sposobnosti slovenske mladine.

Fakultete temu seveda ustrezno prilagajajo zahtevnost programov in pogosto se zgodi deficit znanja. Danes opažamo, da je oseba s 6. stopnjo izobrazbe po znanju ekvivalentna osebi s 5. stopnjo znanja izpred 20 let.

Seveda so izjeme, ampak neustrezno podaljševanje študija z visokimi predstavami o sposobnostih ne koristi ne otrokom in ne delodajalcem.

Drug problem so zastareli programi na fakultetah, kjer učenci ne pridobijo sodobnih znanj. Predvsem je premalo poudarka na digitalizaciji, premalo uporabnih funkcionalnih znanj, ki bi novozaposlenim omogočala, da se hitro in uspešno integrirajo v delovno okolje.

PREBERITE ŠE: Aluminij je v DNK Impola, Impol je v DNK svojih zaposlenih

V vašem podjetju med zaposlenimi prevladujejo predvsem moški – kako za poklic v svetu aluminija navdihniti mlade posameznice?

Res je, da je glavnina zaposlenih moških, vendar se nam v zadnjih letih povečuje delež žensk. Delno je bilo treba tudi pri nas odpreti glave in si reči, da so ženske lahko odlične tudi v delu v proizvodnji in da so sposobne opravljati tradicionalna »moška« opravila.

Povečanje števila žensk v proizvodnji se je izkazalo zelo dobro, pozitivno je vplivalo tudi na dinamiko v procesu. Med tehnološkim kadrom smo že vrsto let imeli dokaj visoko zastopanost žensk, med katerimi so se mnoge izkazale kot odlične metalurginje. Tudi med podmladkom – našimi štipendisti – se najde kar nekaj predstavnic nežnejšega spola.

Impol na enem mestu združuje delavce različnih generacij, vse od dijakov na obvezni praksi do dolgoletnih zvestih zaposlenih pred upokojitvijo. Kako uspešno ohranjate spodbudno, sodelovalno dinamiko med generacijami? Slednja namreč v številnih podjetjih zaradi generacijskih prepadov predstavlja kar precejšen izziv …

Večina delovnih mest znotraj sistema je oblikovanih tako, da zahteva timsko delo. Pogosto se med različnimi starostnimi skupinami samoiniciativno izoblikujejo sinergijski učinki – mlajši so spretnejši pri uporabi računalniških sistemov, starejši imajo širok nabor izkušenj in tako si med sabo pomagajo. Vsekakor pa je tudi nekaj izzivov, saj so med generacijami precejšnji razkoraki v vrednotnem sistemu.

Impol v ospredje postavlja družbeno odgovornost. Na katere družbeno odgovorne prakse in projekte konkretno ste najbolj ponosni, katere bi izpostavili?

Sponzorstva številnim športnim društvom, sodelovanje z lokalnimi izobraževalnimi institucijami, podpiranje lokalnih dogodkov, izvajanje projektov v lokalni skupnosti – npr. prenova pohodne poti v Bistriški vintgar.

Tako z aluminijem kot s številnimi drugimi iniciativami podjetje Impol izraža tudi svojo trajnostno naravnanost. Kako nameravate kot podjetje v prihodnje dosegati zelene, trajnostne cilje?

Največ energije vlagamo v povečevanje deleža uporabe recikliranega aluminija, trgu ponujamo tudi izdelke z nizkim ogljičnim odtiskom, za kar smo razvili novo znamko InfiniAl.

Povečujemo delež energije, pridobljene s pomočjo obnovljivih virov, hkrati pa raziskujemo možnost uporabe okolju prijaznih energetskih virov (npr. vodik).

Zaradi svojih številnih gospodarskih uspehov Impol pobira številne nagrade, v zadnjih letih pa ob vlogi nagrajenca prevzema tudi vlogo zgleda. Tako trenutno kot pomemben podpornik sodelujete tudi v projektu Štajerski gospodarski oskar …

V svetu hitrega podjetništva in neprestane konkurence je ključnega pomena, da prepoznamo in častimo tiste, ki s svojo vizijo, trdim delom in predanostjo pustijo neizbrisen pečat v gospodarstvu.

V svetu hitrega podjetništva in neprestane konkurence je ključnega pomena, da prepoznamo in častimo tiste, ki s svojo vizijo, trdim delom in predanostjo pustijo neizbrisen pečat v gospodarstvu.

Projekt Štajerski gospodarski oskar ni le priznanje najboljšim, ampak tudi spodbuda vsem ostalim, da si prizadevajo za izboljšave, odgovoren odnos do zaposlenih in trajnostno rast.