Več kot dve stoletji je dovolj dolgo obdobje, da se v podjetju zamenjajo tehnologije, trgi, generacije zaposlenih in način proizvodnje, ostane pa vprašanje, zaradi česa lahko podjetje skozi tako dolgo obdobje sploh ostane pomemben del gospodarstva in okolja, v katerem deluje.
Pri Impolu, ki je s Slovensko Bistrico povezan vse od svojih začetkov leta 1825, odgovor iščejo predvsem tam, kjer se velike poslovne zgodbe v resnici začnejo. Pri znanju ljudi in njihovi sposobnosti, da se prilagodijo naslednji spremembi.
»Za Impol je gospodarska odličnost rezultat ljudi, ki z znanjem, odgovornostjo in pogumom za spremembe ustvarjajo več,« pravijo v podjetju.
Za industrijsko skupino, katere osrednji del ostaja v Slovenski Bistrici, ima takšna definicija precej oprijemljivo ozadje. Predelava aluminija se je skozi desetletja tehnološko spreminjala, razvijali so se novi izdelki in zahteve kupcev, skupina pa je poslovanje razširila tudi zunaj Slovenije. Njeno izhodišče kljub temu ostaja okolje, v katerem se je podjetje razvijalo več generacij in kjer je Impol postal eden najbolj prepoznavnih delov lokalnega gospodarstva.
Podjetje in kraj sta rasla drug ob drugem
V Slovenski Bistrici Impol ni podjetje, katerega prisotnost bi bilo mogoče omejiti na industrijsko cono in tovarniška vrata, saj se njegov vpliv skozi desetletja kaže na lokalnem trgu dela, v povezovanju s šolami, izobraževanju tehničnega kadra ter podpori društvom, športu in drugim dejavnostim v okolju.
Tudi v samem podjetju poudarjajo, da je lokalna skupnost njihov najpomembnejši bazen zaposlenih. Med oblikami sodelovanja navajajo povezovanje z izobraževalnimi ustanovami ter podporo programu metalurški tehnik na Srednji šoli Slovenska Bistrica, s čimer skušajo del znanja, ki ga industrija potrebuje tudi v prihodnje, graditi tam, kjer bodo mladi pozneje iskali svojo prvo zaposlitev.
Industrijska proizvodnja namreč potrebuje ljudi, ki razumejo material, tehnologijo in proizvodne postopke, takšno znanje pa se gradi skozi izobraževanje, delo ter prenos izkušenj med generacijami zaposlenih.
Zato med vrednotami podjetja najdemo razvoj novih izdelkov skupaj s kupci ter stalno izobraževanje zaposlenih, v svoji zgodovini pa Impol večkrat posebej izpostavlja štipendiranje, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami in spodbujanje tehničnih poklicev.
V tem se tudi precej dobro pokaže razlika med znanjem, zapisanim v strategiji, in znanjem, ki ga podjetje dejansko potrebuje. Pri predelavi aluminija spremembe materialov, zahtev kupcev, proizvodnih procesov in tehnologij zahtevajo ljudi, ki se lahko učijo tudi potem, ko so svojo formalno izobrazbo že zaključili, Impol pa zato svojo prihodnost povezuje z nadaljnjim razvojem izdelkov ter povečevanjem stopnje predelave in finalizacije aluminija.
Pogum za spremembe iz njihovega odgovora tako ne pomeni lovljenja vsakega novega trenda, saj je v industriji sprememba praviloma precej bolj praktična in predstavlja odločitev za drugačen proces, novo tehnologijo, razvoj zlitine, učinkovitejšo uporabo materiala ali znanje, ki ga bo podjetje potrebovalo čez nekaj let in ga mora začeti razvijati že danes.
Kaj sploh ostane od odličnosti, ko odstranimo nagrade in rezultate?
Letošnja Štajerska gospodarska odličnost odpira prav to vprašanje. Četrta izvedba projekta skuša skozi podjetja, ki so si po velikosti, dejavnosti in zgodovini zelo različna, sestaviti širšo sliko tega, kaj v štajerskem gospodarstvu danes razumemo kot odličnost.
Enotnega odgovora najbrž niti ne more biti. Pri enem podjetju ga bodo najprej pokazale inovacije, pri drugem sposobnost hitre rasti, pri tretjem odnos do zaposlenih ali dolgotrajna prisotnost v okolju. Impol v ta mozaik prinaša perspektivo podjetja, katerega zgodovina je precej daljša od posameznega poslovnega cikla, zato tudi odličnost razume kot nekaj, kar nastaja skozi ljudi in njihove odločitve.
Njihov pogled obenem opozarja na element, ki ga je v razpravah o gospodarski uspešnosti preprosto spregledati. Stroje je mogoče zamenjati, proizvodne linije posodobiti in poslovne modele prilagoditi, toda podjetje potrebuje ljudi, ki znajo te spremembe izpeljati. Prav zato Impol svojo definicijo gradi okoli »znanja, odgovornosti in poguma za spremembe«.
[[image_1_article_90083]]
