Marsikaj se lahko spremeni, ampak nekaj v Ljudskem vrtu ostaja. Čeprav Maribor že dve sezoni ni osvojil naslova in se trenutno brez jasnega sporočila, kdo bo vodil vijoličaste vsaj srednjeročno, bori z Muro in Olimpijo za tretje mesto, ostaja enako, da kadar pride zadnjeuvrščena lige v Ljudski vrt, je 1:0 pač res goli minimum. Želi, pričakuje, domala terja se več proti ekipam, kot so zadnje Radomlje. Predvsem boljših zaključkov. Povedano drugače, več golov. Bolj prepričljivo igranje proti zadnjemu, ki se je postavil, kakor se zadnji pač postavijo.

Milec odgovarja Zahoviću

“Zmagovalne miselnosti ne moreš pridobiti čez noč, kot da ti nekdo reče, jutri se boš zbudil in boš imel zmagovalna miselnost,” je po tekmi dejal Martin Milec, ki je po več kot mesecu dni in poškodbi znova začel, in tako odgovoril posredno oceni Zlatka Zahovića po derbiju. “Tudi sami smo začutili, da je bilo nekaj napak. Ampak trenutno smo v fazi, ko je najpomembnejše, da osvajamo točke. To nam je uspelo. Vemo pa, da ko bomo prišli v zmagovalno serijo, bo več napadalnih akcij, več golov, več vsega.”

In enako je pristavil Radovan Karanović. Dobil je drugo od štirih tekem, kar vodi moštvo, ki pod njegovim vodstvom še ni izgubilo, a je prepričalo le proti Celju. Kaj je zadoščalo tokrat? Gol Marka Alvirja tik pred polčasom. “Nismo dobro vstopili v tekmo, imeli smo nekaj nerodnih podaj pred našim golom. Postali smo živčni, ampak na vso srečo zadeli pred polčasom, kar nam je prineslo določeno mirnost.”

1. En gol zadoščal, ni pa zadovoljil

Marko Alvir je zabil svoj drugi ligaški gol v vijoličastem. Močno, jezno, pod prečko. Žogo mu je odložil Rudi Požeg Vancaš v fazi tekme, ko so Radomljani za trenutek pomislili, da so svoje za prvi polčas opravili. Narobe. Vsaj to je Maribor uspel izkoristiti in pokazati, kje je razlika med velikimi in majhnimi celo v naši, precej izenačeni ligi. Ampak bolj ali manj je bilo to edinkrat na tekmi, ko so to razliko dejansko udejanjili.

Maribor ni bil prepričljiv, Karanović je kljub zmagi in makiavelističnemu zadovoljstvu, da so najbolj pomembne tri točke, kar sam ocenil za eno slabših od svojih štirih tekem v tej vlogi. Računal je na igro po bokih, kar je delovalo do neke mere, a kaj, ko je Ognjen Mudrinski štiri priložnosti zapravil, Nino Žugelj in Martin Milec pa sta oklevala pri strelu in/ali bila nenatančna. Za take Radomlje je to zadoščalo, Maribor ni prejel gola in nikdar ni zares trepetal, čeprav je 1:0 res nevaren rezultat in vodstvo, ki so ga vijoličasti že znali zapravljati. Ne tokrat.

Radomlje so lahko tako le goli začetek serije, a že tekma pri Tabor Sežani bo v nedeljo najbrž drugačna. Potem pa po pokalnem obračunu z Domžalami, ki bo veliko povedal o ambicijah in zmagovalni mentaliteti, pride 1. novembra v Ljudski vrt zaenkrat vodilni Koper.

2. Milec: Karanović bi si zaslužil priložnost

Ne mine medijski termin brez vprašanja o statusu trenerja. Ne pred tekmo, ne po njej. Ne zato, ker bi samo novinarji tako trmasto vztrajali, temveč zato, ker se je klub v to pozicijo spravil sam. Medtem ko športni direktor Marko Šuler uporablja besedo “mogoče”, ko sam spregovori za uradno klubsko spletno stran o tem, če bo Radovan Karanović ostal dalj časa, in iz kluba curljalo vse možne informacije, kdo naj bi bil novi trener (zadnja taka je, da naj bi se pogajali z – Robertom Pevnikom), si tekme pač sledijo in nekdo mora voditi moštvo.

Milec: Presenetilo me je mastno igrišče

Tudi Martin Milec ni mogel mimo zelenice v Ljudskem vrtu, ki je bila že v ponedeljek na tekmi Slovenije in Rusije v slabem stanju. “Malo me je presenetilo igrišče, mislim da tudi ostale. Igrišče je mastno, mokro, tudi zato smo imeli nekaj težav.”

Karanović ima zdaj dve zmagi (Celje 2:0, Radomlje 1:0) in dva remija (Domžale 3:3, Olimpija 0:0). Pod njegovim vodstvom vijoličasti v Ljudskem vrtu še niso prejeli gola, kar je dejansko izstopajoč podatek za moštvo, ki gola ni prejelo poprej le na eni letošnji ligaški tekmi (Tabor 2:0). Vprašanja o statusu ne dobiva le Karanović, nanj odgovarjajo tudi igralci.

“Trenutno smo zadovoljni, trenerji so bili zadovoljni z našim delom na treningih. Kar močno smo trenirali, mi smo zadovoljni. Kako se bo klub odločil, je njihova odločitev,” je rekel Milec, nadomestni kapetan, ki je odgovoril na vprašanje, če si torej želi, da bi ostalo tako kot je, s Karanovićem na klopi, ko gre za vprašanje trenerja. “Ja. Moram reči, da sem trenutno zadovoljen. Zdajšnji trener je dodal nekaj novega, vidi se, da ima zelo veliko željo in energijo. Pozna klub, ligo, igralce. Mislim, da bi si glede na rezultate, ki jih je zdaj dosegel, zaslužil priložnost ostati.”

Če bodo rezultati še naprej na Karanovićevi strani, potem bodo predvsem ti nepričakovano govorili v njegov prid. Toda ravno to je… Nehvaležno in nepredvidljivo. Kaj bo, ko/če se Karanoviću rezultatsko ne bo več izšlo? Glede nato, da so zdaj, kot ponavljajo, pomembne le točke. Saj so vedno, toda v Mariboru prepričljiva, lepa, dominantna igra nikdar ni bila razumljena kot bonus.

3. Treningi so odlični, tekme manj

Radovan Karanović je posebej pohvalil treninge v dvanajstih dneh reprezentančnega premora. Ni prvi. To poslušamo zdaj že kar v nizu: tudi Mauro Camoranesi je hvalil treninge in se nato čudil, zakaj se delo od ponedeljka do petka ne realizira v soboto ali nedeljo. Enako je začudeno ponavljal Simon Rožman, celo vabil, da bi morali videti, kako je vse to videti na treningih, in zdaj to govori tudi Karanović.

Toda četudi so treningi vedno bistvo, niso in ne morejo biti merilo. Če gre nekaj v gol na treningu v sredo, še to ne pomeni, da bo tudi v soboto. Ker je tekma pač vedno tekma, odraz vsega, kot je spomnil tudi Matjaž Kek po porazu Slovenije z Rusijo. So itak stvari, ki jih na treningu ne moreš zvaditi. Ali kot je rekel Rudi Požeg Vancaš pred tekmo: raje bi igral v ritmu sreda-sobota, da sploh ne bi bilo treningov. Toda ti so, tudi Milec jih je pohvalil, Karanović pa je po tekmi sam priznal, da so v tekmo slabo vstopili in imeli težave z organizacijo igre. Zakaj se torej treningi ne ponovijo na tekmah?

“Mislim, da igralci pridejo z veliko željo na tekmo. Sami so pod določenim pritiskom. Če se na tekmi pokaže določena doza živčnosti, se pozna tudi na sami igri,” je Karanovićeva analiza. Ni se pa strinjal z oceno, da je Maribor igral pragmatično. Sporoča torej navijačem, da morajo biti malo bolj potrpežljivi? “Nismo odigrali najboljše tekme, med zadnjimi štirimi je bila ta ena slabših. Nasprotnik nam ni pustil veliko prostora, ampak pomembne so tri točke. Strinjam pa se, da nismo bili danes pravi.”

Pa bo zagovarjal bolj pragmatičen nogomet, kakršen je Mariboru prinašal tudi evropske uspehe? “Ne strinjam se, ker nisem osebno trener, ki bi se rad samo branil. Podrejam se situaciji, nam je najbolj pomembno priti v serijo, da se psihološko stabiliziramo. Govoriti, da smo pragmatični, kar sem v izjavah že zasledil… S tem se ne bi strinjal. Nekdo pričakuje, da igramo lepo za oči, po drugi strani pa, ko izgubimo, pride do negativne energije. Razčistiti moramo, ali so pomembne točke ali lepo za oko.”

Jasno je nekaj, (ne)hote je Karanović dal vedeti, da se omenjeno izključuje. Ali točke ali igra.

4. Malik Sellouki se ni dokazal

Če je doslej Malik Sellouki dobil dvakrat bolj ali manj drobtinice in povrhu obakrat na gostovanjih (21 minut v Kidričevem, 21 v Domžalah), se je prvič predstavil tudi v Ljudskem vrtu. In prvič od začetka, kar je že pred tekmo namignil tudi Karanović. Razlog? Tudi zaradi poškodbe Nina Žuglja, ki pa je nato vendarle vstopil. In pokazal precej, precej, preceeeej več od mladega Francoza.

V Maribor je prišel kot tisti talent, ki je zabil Marseilleu v prvi francoski ligi, toda ostaja vprašanje, kje je tisti fant in kaj potem počne tukaj. No… Na desni strani je pokazal premalo. Vsekako manj kot bi pričakovali glede na napovedi. “Vidi se, da nima dosti tekem v nogah pri nas. V zaključku akcij je bil v dobrih situacijah, a tega ni izkoristil na najboljši način. Za prvič v prvi postavi je odigral solidno tekmo,” je ocenil Karanović, ki na levi polaga večno zaupanje v Rudija Požeg Vancaša. Ta se je tokrat oddolžil z res borbeno, morda celo odločilno predstavo. Znova pa je Karanović okleval z menjavami, celo tako zelo, da sta Rok Kronaveter in Rok Sirk zaman čakala ob igrišču, da bosta vstopila. Je Roman Glažar prej odpiskal konec tekme in svoje sodniške kariere.

5. Radomlje kompaktne, a ne dovolj

Radomlje so tretjič v prvi ligi in še vedno govorijo o neizkušenosti, kar ne preseneča, saj so se v prvo ligo vrnili po petih letih. Izkušenj je malo in posledica je bil gol, prejet v 45. minuti.

“Smo čvrsta ekipa, stežka bomo dajali točke,” je povedal Amir Botonjić, ki je vodil moštvo ob kartonih trenerja Roka Hanžiča. Radomlje so bile doslej v sezoni vedno razočarane zaradi slabe forme v napadu, tudi Maribor so v Domžalah, kjer igrajo domače tekme, namučili. Tokrat so skušali igrati na točko, zelo obrambno, ampak bili kaznovani za nepozornost. In neizkušenost.

Je pa simpatično prav Botonjić po koncu svojega nastopa poprosil Stipeta Jerića, ki v Ljudskem vrtu vodi novinarske konference, za spominsko fotografijo iz novinarske sobe. Kar s telefonom. Ter tako spomnil na to, kaj (naj)manjšim še vedno pomenita NK Maribor in Ljudski vrt (nenazadnje so to tako ali tako prikazali Mlinarji, navijači Radomelj, ki so prikazali eno boljših (gostujočih) navijaških predstav v Ljudskem vrtu sploh v zadnjih sezonah). Nekaj, kar bi veljalo spomniti tudi naslednjega člana vijoličastih, ki bo na konferenco prišel tako, da se najprej uvodoma ubada s svojim telefonom.