S temi se je najbolje spoprijel avstrijski državni prvak Patrick Konrad, ki je bil najprej član 14-članske ubežne skupine, nato pa se je odločil za napad, na katerega preostali tekmovalci niso našli odgovora. Na cilju je imel kolesar ekipe Bora hansgrohe 42 sekund prednosti pred Italijanom Sonnyjem Colbrellijem in Avstralcem Michaelom Matthewsom.

Pogačarjevi konukrenti bolj ali manj mirni

Pogačarjevi konkurenti so bili tokrat bolj ali manj mirni. Očitno so varčevali z močmi in so poskuse, da bi strli slovenskega asa, prestavili na naslednji dve etapi. Branilec naslova, ki je ciljno črto skupaj s skupino najboljših v skupnem seštevku prečkal slabih 14 minut za zmagovalcem, je tako zadržal pet minut in 18 sekund prednosti pred Kolumbijcem Rigobertom Uranom, tretji, Danec Jonas Vingegaard, pa zaostaja pet minut in 32 sekund.

Zaradi starta na visoki nadmorski višini se je etapa vpisala med rekorde dirke. Začela se je na 2080 metrih, doslej je imel rekordni dosežek italijanski Sestriere, kjer so kolesarji leta 1992 etapo začeli na 2038 metrih nadmorske višine. Uvodni, več kot desetkilometrski spust ni imel tekmovalne narave, takoj po njem pa so se začeli napadi. Kolesarji so se zavedali, da je etapa primerna za uspešen beg, v katerega si je spet močno želel tudi Matej Mohorič, a je bil pri tem neuspešen, še več, znašel se je v skupini, ki je za glavnino zaostala.

Prvi je glavnini nevarno ušel Danec Kasper Asgreen, ki sta se mu nekoliko pozneje pridružila še Italijan Mattia Cattaneo in Poljak Michal Kwiatkowski. A glavnina jih je na spustu s prvega prelaza v etapi ujela, tako da se je vse začelo znova. Pred letečim ciljem pa se je vendarle izoblikovala skupina 14 kolesarjev, ki so sestavili pričakovan beg dneva. V njej seveda ni bilo kolesarjev, nevarnih za skupni seštevek (najvišje uvrščeni ubežnik Francoz David Gaudu je na 14. mestu pred etapo zaostajal več kot 27 minut), sta bila pa v njej Avstralec Matthews in Colbrelli, ki se borita za vrh razvrstitve po točkah oziroma zeleno majico.

Najmočnejši med njimi pa je bil 29-letni Konrad, ki si je odločilno prednost priboril na predzadnjem vzponu, na katerem sta mu nekaj časa sledila še Francoz Fabien Doubey in Belgijec Jan Bakelants, ki pa nista imela dovolj moči za enakovreden boj. Avstrijca niso zaustavile niti serpentine – na eni izmed njih se je leta 1995 med dirko smrtno ponesrečil Fabio Casartelli, tako da je na cilj prišel sam, s tem pa dosegel svoj največji uspeh v karieri. Postal je tretji Avstrijec z etapno zmago na Touru in prvi po 16 letih in Georgu Totschnigu. Prvi avstrijski zmagovalec je bil leta 1931 Max Bulla.

STA