Daleč nazaj bi najbrž morali iskati tekmo, kjer je Maribor večkrat pomeril na nasprotnikov gol. Enaindvajset strelov! Resda le sedem v okvir, a zato trije v mrežo. Skoraj ni ga bilo igralca vijoličastih, ki ni poskušal zabiti. Ali biti vsaj blizu situacije za zadetek. Ampak kar dolgo se zaletavost v Velenju ni obrestovala. Ne s streli od daleč, ne s predložki, niti z enajstmetrovke ni šlo. Ko pa je padel prvi gol, je steklo.

Rudar – Maribor 0:3 (0:0)

Strelci: 0:1 Martinović (54.), 0:2 Tavares (79.), 0:3 Mlakar (90.)

Osmina finala Pokala Slovenije. Stadion ob jezeru v Velenju, brez gledalcev, vreme oblačno, igrišče solidno. Sodnik Marko Podgoršek 7 (Duplje), rumeni karton: Jovan.

Uvodni gol je od letos drugoligašu Rudarju zabil šele v nadaljevanju branilec Ilija Martinović. Prvenec z glavo. Ko je Marcos Tavares, ki je enajstmetrovko v prvem polčasu naciljal v vratnico, s (pol)škarjicami na(d)gradil lanski trud, je bil dvoboj odločen. Vijoličasti so se s popotnico suverenega gola Jana Mlakarja uvrstili v četrtfinale pokala Slovenije, kjer bo letos prvič zgolj ena tekma.

Lanski izpad v Kopru še v spominu

Pokal Slovenije je tekmovanje, v katerega se vijoličasti vedno podajo na zmago pod uvodnim sloganom načrta vsake sezone: »zmagati vse, kar se v Sloveniji da zmagati«. In res so tako vsaj skušali igrati tudi v Velenju, kjer je Rudar pokazal precej za moštvo iz povprečja druge lige. Maribor je namreč poskušal na vse načine, da bi zadel čim prej in, še bolj, čim večkrat. Bolj kot na Camoranesijevo idejo o visokem ritmu, je vse bolj spominjalo na kratkotrajnega predhodnika Sergeja Jakirovića, katerega taktika je slonela prav na »čim več streljajte na gol«.

Velike rotacije, ki naj bi jo veliki klubi prakticirali v pokalnih tekmovanjih, Camoranesi niti v pokalu ni opravil. Ne zares. Med glavnimi razlogi je krajša klop v pokalu, kjer je dovoljenih le sedem igralcev na klopi in ne devet kakor v prvenstvu. Morda še bolj pomemben razlog pa je forma vijoličastih v pokalu: četudi so rekorderji z devetimi naslovi, so od zadnjega minila že štiri leta. Trikrat zapored mu je načrte prekrižala Olimpija (2016/17 v polfinalu, 2017/18 že v četrtfinalu, 2018/19 pa v finalu), lani pa povrhu takrat še drugoligaš Koper že v osmini finala, kar se je vijoličastim primerilo komaj drugič.

Santos začel, a ni pokazal veliko

Ligaška zmaga pri Gorici (0:4) je ponudila možnost preizkušnje za tiste, ki v sistemu 3-4-3 od začetka še niso igrali. V prvi vrsti Felipe Santos, za katerega so to bile prve minute pod Camoranesijem. Kako jih je izkoristil? Z veliko ihtenja po žogi, s katero pa nista bila ravno na ti. Prvo postavo je znova na sredini dočakal Alexandru Cretu, ki (še) ni dočakal prestopa v tujino, v napadu pa trojček Jan Mlakar, Jan Repas in Marcos Tavares. Slednja sta bila izredno aktivna, ampak neučinkovita. Mlakar je tekmo v Velenju pospremil izrazito pasivno.

Pokalne tekme so, če se drugoligaš zoperstavi prvoligašu s taktiko, kakršno trener Almir Sulejmanović še obvlada iz prve lige, sprva precej ligaške. Četudi je Rudar lani zgodovinsko izpadel iz prve lige, ko niso zabeležili niti ene same zmage. V številčni drugi ligi se borijo na sredini lestvice in malo kaže, da se bodo kmalu prebili višje po lestvici. Ampak tako je v 2. SNL, drugače je, ko pride znova Maribor. Če so knapi redno preštevali prejete zadetke v Ljudskem vrtu, so pred izpadom iz prve lige dvakrat namučili Maribor in ščipali točke z zaporednima remijema.

Toda eno je liga, drugo pa pokal, kjer se bo letos igralo do (pol)finala na eno tekmo. Maribor je gradil svojo pigro, ki pa ni bila ne hitra ne atraktivna. Vidno je bilo, zakaj je Camoranesi v soboto poudaril, da »če ne igramo hitro, trpimo«. Cretu in Pihler bi naj bila varovalka in napadalni trojec s pomočjo Santosa okreten. V praksi je bil Rudar dobro postavljen, knapi pa so do polovice prvega dela sami izkoriščali pot po sredini odprtega sistema, vendar je bil Berat Bečiri nenatančen.

Tavares enajstmetrovko v vratnico

Maribor je imel najlepšo priložnost v prvem delu. In enajstmetrovko. Težje bi Marcos Tavares dobil boljšo podajo in imel toliko prostora kakšnih sedem metrov od gola. Volje mu nikakor ne manjka, v pokalu ima 20 golov in imel bi še enaidvajsetega, toda pomeril je premočno za vratarja Klemna Mihelaka. Prepoceni zapravljeno. Kapetan in legenda Maribora bi nato lahko zabil še dvaindvajsetega v pokalu, ko je Gašper Jovan zrušil Jana Repasa pred golom. Ni težko videti, zakaj Tavares vmes, ko je še imel večjo minutažo, ni več bil prvi izvajalec enajstmetrovk. Saj je dobro pomeril – v vratnico. Tavaresu v bran: proti Coleraine FC je, kar sicer na koncu ni prav nič pomagalo, uspešno izvajal enajstmetrovko.

Odlika vijoličastih – še zlasti, če se spomnimo lanske pokalne kalvarije na Bonifiki – je bil odziv po zastreljani enajstmetrovki. V pokalu prvi gol šteje toliko več, zato je Repas bil tisti, ki je od Tavares prevzel malo več konkretnosti, še zlasti, ker Jan Mlakar in zlasti Felipe Santos nista imela svojega dne. Toda tudi Repas ni znal najti poti do gola.

Mitrović začel, Martinović izvedel

Da ne bodo menjali ideje in taktike, so vijoličasti pokazali v nadaljevanju, ko so krenili s še več streli nad Rudar. Vzeli so vse, kar se jim je ponudilo, pomerili, od koder je šlo. Kako zelo so stremeli k prvemu golu, je pokazala reakcija Nemanje Mitrovića, ko je sicer zabil, ampak je še drugič v dobri situaciji igral z roko.

Ilija Martinović je prav tako nedavno razlagal, da bi rad pomagal v napadu, če bi le šlo. Ker se je Maribor že lahko zanašal, da branilci zabijejo, kadar je najbolj potrebno. In zdaj se je to ponovilo: če je Mitrović zabil prvi gol v sezoni za vodstvo v Novi Gorici, je Martinović zabil na svoji komaj tretji tekmi v vijoličastme. Z leve je podal Kolmanič, medtem ko je Martinović pokazal, kar je kazal v Aluminiju.

Kar je pa lahko skrbelo, poleg minimalne zmage, je bil odziv po doseženem golu. Menjava v sredini, ko je Pihlerja zamenjal Amir Dervišević, ni obrodila sadov, da bi vijoličasti dokončali tekmo mirno. Rudar je imel polpriložnost, nato je pomeril še Adel Halilović, ko se je Ažbe Jug moral iztegniti.

EMŠO nima nič s tem

Toda knapi niso imeli moči, da bi tekmovali tudi z manj aktivnim Mariborom. Camoranesi se je zanesel na rešitve v napadu, potrpežljivo je čakal. In dočakal: po kotu je Tavares naposled pokazal, zakaj EMŠO nima nič z nogometnim občutkom. Videl je, ocenil in nabil žogo prek lastne glave s polškarjicami. Po vsem tistem trudu na koncu takšen gol – izjemno! Še vedno zna z eno potezo narediti vse. Izjemen pa je bil tudi gol Jana Mlakarja, ko je v izdihljajih tekme ob kar dveh branilcih pokazal v eni akciji vse tisto, česar doslej pod Camoranesijem še ni.

Na koncu gladka pokalna zmaga, v kateri je bilo vseeno obenem moč razbrati, zakaj Camoranesi v svoji ideji tudi vidi svoje igralce tako v sredini kot zlasti na bokih in še toliko bolj v napadu. Ampak tekmi proti Gorici in Rudarju sta pokazali, da se igralci vidno borijo za minute. Kar je velik napredek. Maribor v 8. krogu državnega prvenstva  v soboto ob 18. uri v Ljudskem vrtu pričakuje Koper.

Rudar: Mihelak 5, Halilović 6 (od 89. Martinović), Jovan 5, Kašnik 6 (od 77. Vižintin), Hrovat 5 (od 83. Pušnik), Koprivnik 6 (od 83. Vošnjak -), Jovanović 5, Lovenjak 5, Trifković 6, Jovičić 5, Bečiri 6 (od 83. Žurga -); trener: Almir Sulejmanović 6.

Maribor: Jug 7, Martinović 7 (od 84. Obreht -), Mitrović 6, Peričić 6; Felipe Santos 5, Kolmanič 6 (od 76. Viler 6), Cretu 6, Pihler 6 (od 66. Dervišević 6); Repas 7, Mlakar 6, Tavares 7; trener: Mauro Camoranesi 7.

Igralec tekme: Marcos Tavares (Maribor).