Maribor pod Radovanom Karanovićem v prvenstvu zmaguje. Redno. Proti Bravu (0:2) je slavil še četrtič zapored. Maribor ne dobiva golov. Konstantno, že pet tekem zapored. In Maribor vse to počne, ker igra – pragmatično. Ne samo, ampak tudi.

»Ne bi se strinjal,« se je po zmagi v Šiški takoj skoraj zloglasne besede otepal Karanović. Malo se je pri tem celo zasmejal. Kakor da je pragmatično nekaj kontroverznega. »Ne strinjam se s pragmatičnostjo. Vedno se igra na rezultat, to je dejstvo. Nesmiselno je govoriti o pragmatičnosti, tudi Bravo igra ves čas na tak način, za kar kolegu Dejanu Grabiću čestitam, ker so trenutno ekipa z najmanj prejetimi goli. Predvsem moramo biti kompaktni – ne glede na vse. Osebno pa želim igrati še bolj napadalen nogomet.«

Maribor 2. Tekmec(a) 0.

Maribor je prišel nazaj k vrhu, kjer ga je že sinoči znova dohitel Koper (danes bo 30 točk lovila tudi Olimpija). Kako? Tako, da je z vsaj približno stabilno obrambo, kjer je Robert Voloder premlad za liderja in posledično ni imun na napake, ampak vsekakor deluje kot lider, ni več dobival »zadetkov od nikoder«. Povrhu potem ko bi bil sam zapravljal nemogoče. Kar ne pomeni, da tega več ni. Pokalni izpad z Domžalami (1:2) je bil lep dokaz, da to ne zgine kar čez noč.

Ampak v prvenstvu? Tam Maribor zmaguje. Niti najmanj z lepo igro. Tekme, ki so pogosto raztrgane, niso celovite, morda en polčas vijoličasti še igrajo, kakor želijo, sicer pa pogosto pride do 15-20 minut, ko so srečni, ker ne prejmejo gola. Tako je bilo proti Kopru v ponedeljek, tako je bilo v Šiški v soboto. In obakrat rezultat enak. Maribor 2. Tekmec(a) 0.

Čistilka dela pritisk

Ker na koncu šteje rezultat. Pogled na lestvico je trenutno mnogo lepši kakor na igrišče. Kar pač v Mariboru, ko se sešteva in zadnja leta bolj odšteva, edino šteje. Sandi Ogrinec, nekdanji član vijoličastih, je denimo grizel pri šiškarjih, na koncu pa ostal brez točk. Enako poklapani so bili denimo pri Muri, ko so dvakrat legitimno upali na vsaj kakšno točko proti Rennesu. Komplimenti niso prihodnost. Za hip potolažijo, niso pa rešitev.

Enako poklapani so bili denimo pri Muri, ko so dvakrat legitimno upali na vsaj kakšno točko proti Rennesu. Komplimenti niso prihodnost. Za hip potolažijo, niso pa rešitev.

In tak je Radovan Karanović. Tukaj ni zaradi komplimentov, prišel je kot pomočnik trenerju, ki je ostal brez dolgoletnega pomočnika, nato pa odšel še sam. Dejansko deluje, da se Karanović ne obremenjuje z ničimer izven igrišča. Samo zelenica.  In zdravo. Še za lasten status se, vsaj pred mediji, ne poteguje. Začasni, stalni, pomožni… Trener je. Pika. Zdi se, kot da nas vse druge bolj zanima, kdo bo »pravi« trener. In to v klubu, kjer te pritisk, ki pride z ubadanjem z marsičim, lahko zlomi.

Čeprav Karanović veliko ne govori, redko na medijskih terminih pride do tretje ali četrte povedi, je v Šiški po tekmi slikovito opisal, kakšna razlika je v pritisku med treniranjem Maribora ali Brava. »V Mariboru že čistilka dela pritisk.Če izgubiš tekmo, tudi čistilka zna reči, kaj je bilo. To je tista razlika. Sam tega ne čutim, ampak če bi, sem na to pripravljen. Ni bilo enostavnih vseh enajst let v nogometni šoli, pritisk je tudi že pri U-11, pa potem v vsaki selekciji. S tem je treba znati živeti.«

»Iskreno? Uživam v teh trenutkih«

In Karanović s tem dobro shaja. Ves čas deluje kot mož, ki nima česa izgubiti. Ve, da ga številni kličejo »Žuti« in da ga bodo še dolgo. Ampak niti malo ne skriva iskrenega ponosa na vse, kar mu je uspelo doslej. Zasluženo. Ni pogosto, da bi Maribor v ligi zmagal vsaj štirikrat zapored. Simonu Rožmanu ni uspelo, Sergeju Jakiroviću le enkrat, prav tako Mauru Camoranesiju.

Karanović še vedno pravi, da je njegov status stvar politike kluba. Kar drži, kot drži tudi to, da rezultati vsekakor in vse bolj govorijo v njegov prid.

Karanović še vedno pravi, da je njegov status stvar politike kluba. Kar drži, kot drži tudi to, da rezultati vsekakor in vse bolj govorijo v njegov prid. Še ko je prišel prvi trši poraz, pokalni izpad v Ljudskem vrtu proti Domžalam (1:2), se je pobral z zmago proti Kopru, ko je ujel stik z vrhom. »Vesel sem za vsako našo zmago, fantom moram čestitati za odnos, zelo dobro in korektno sodelujemo. Sledijo mi, kar je najbolj pomembno. S tem se ne obremenjujem. Kakor se bo klub odločil, bom to spoštoval.«

Dobiva pa vprašanja o tem, da dobiva vse več aplavzov. In da v njih tudi na svoj način uživa. »Normalno, da mi podpora navijačev ogromno pomeni. Na neki način se že počutim kot ta pravi Mariborčan. Zelo sem vesel, uživam v teh trenutkih, moram biti iskren. V klubu sem začel v nogometni šoli in lahko rečem, da sem zelo srečen za vse, kar sem naredil.«

Mudrinski in Sirk pohvaljena

Kar pa ne pomeni, da je povsem brez (samo)kritike. Pohvali, kadar je treba in graja, kadar je nujno. Vnovič je pohvalil Ognjena Mudrinskega. Zapravil je prvo priložnost, z drugo je pokazal najprej, zakaj je prvi napadalec v klubu, obenem pa, zakaj je med (naj)boljšimi v ligi, kjer je (ne)učinkovitost relativno problematična. Deveta tekma, peti gol. »Ognjen je zelo korekten fant. Vidi se mu, da ima izkušnje iz drugih lig. Ima liderske osebnostne lastnosti, zato zaenkrat čestitam za vse, kar dela.«

Nepričakovano se je zaradi taktične postavitve odločil začeti z Rokom Sirkom. Prvič pod njegovim vodstvom v ligi. Sirk za razliko od Mudrinskega ni prišel zato, da bi redno zabijal. Ni tak tip. Kočljivo je le, da je po »poklicu« napadalec. Odložena žoga pri prvem golu je pokazala, kje je njegova dodana vrednost. Dobro se je odkril na še boljšo podajo in krasno nastavil za idealen zaključek.

Toda pri priložnosti v drugem delu je spet razočaral, ko je bil v top situaciji. »Odigral je zelo dobro tekmo, bil je asistent pri prvem golu. Mislim, da smo s tem zadeli. Morda bi lahko prišel še v kakšno priložnost, če bi ga soigralci opazili – poleg tiste na začetku drugega polčasa. Marko Alvir je dobro igral na tej poziciji, glede nato, da imamo težave in sem bil prisiljen menjati. Moram biti pa iskren, da s temi menjavami nisem veliko pridobil s prihodom Gala Gorenaka.«

»Drl sem se ves čas«

Maribor je na koncu resda namreč zmagal z 0:2, toda če bi nogometaši Brava pospravili vsaj eno od treh priložnosti, ki so bolj posledica napak obrambe vijoličastih, bi se tekma lahko povsem obrnila. Zato to niso zmage brez kritike. Še vedno Karanović ne ujame ne tajminga niti učinka menjav. »Zmotilo me je samo to, da smo se po golu začeli povlačiti nazaj in nismo igrali, kar smo bili dogovorjeni. Bravu smo po naši stoodstotni priložnosti dopustili njihove tri stoodstotne priložnosti in na našo srečo niso zadeli. Ampak na koncu smo zasluženo zmagali.«

Drl sem se ves čas, naj zadnja vezna ne stojita pri štoperjih.

Karanović je, kot so ujele tudi kamere, priznal, da je kričal ves čas, ko je bilo vodstvo očitno ogroženo. »Drl sem se ves čas, naj zadnja vezna ne stojita pri štoperjih. Na ta način smo dovolili Bravu, da je prišel do svojih priložnosti.«

Vipotnik zelo vesel prvenca

Ampak nogometni moment jih je nagradil, kakor gre krilatica. Kar pa Karanovića skrbi, saj da so negativni kredit za naprej že pokurili. Da je torej kredit gol Žana Vipotnika v samem finišu tekme v glavnico in obresti. »Vesel sem, da je zadel. V tem trenutku je Mudrinski prvi napadalec, skozi trening pa skušamo na višji nivo spraviti Sirka in Vipotnika.«

Sicer bo porok za vse kredite Mudrinski. Kar pa ne zmanjšuje besed Žana Vipotnika: »Prvi gol je nekaj posebnega, sploh če ga zabiješ za Maribor. Če pride zmaga je dobro, če pride gol, še toliko boljše.« In četudi mu je Nemanja Jakšić malo pomagal. Da bo spet dobival minutažo. Borba z Mudrinskim bo, kot kaže, neizprosna. Kar je pa trenutno za Maribor le dobra stvar. Ključne za jesen bodo tako zadnje štiri tekme, ki pridejo po zadnjem reprezentančnem premoru. Maribor bo najprej gostil Aluminij (nedelja, 21. november), sledita zaporedni gostovanji pri Muri (28.11.) in Celju (4.12.) ter sklepna domača tekma z Domžalami (11.12).