»Klub je finančno stabilen,« v daljšem intervjuju za Maribor24 zagotavlja Bojan Ban, poslovni direktor NK Maribor. So plače igralcev previsoke glede na dve sezoni brez lovorik? »Vredni so vsakega evra.« Koliko je bila vredna tekma z Muro? Vsaj 280 tisoč evrov. Čeprav je finančno poročilo za 2020 »velika bula«, Ban pravi, da so še vedno varčni, priznava pa, da so si postavili zelo visok nivo. Ker so si ga lahko, saj še (pre)živijo od zadnje lige prvakov iz leta 2017.

V pisarni Bojana Bana je bilo prejšnji torek v Ljudskem vrtu precej temno. Kar nekaj simbolike, tri dni po tekmi za naslov, ko je Mura slavila v Ljudskem vrtu in iz Celja v Prekmurje odnesla »kanto«. Še druga sezona zapored, ko vijoličasti niso odpirali klubskih vitrin. Sezona, v kateri je NK Maribor praznoval šestdeseti rojstni dan, je dobila celo ime. Turbulentna.

Začenši s šokantnim, katastrofalnim izpadom proti Colearine FC. Klubski proračun je v koronskem letu utrpel vsaj toliko kot ponos kluba, ki je zamenjal dva (in »pol«) trenerja ter športnega direktorja, sicer prezimil kot jesenski prvak, nato pa začel krčiti kader in upati, da bo »barka mirno priplula do konca«, kakor je ponavljal trener Simon Rožman.

V klubu od 2006

Ban morda ima tem(n)o v pisarni in priznava, da je finančno poročilo za leto 2020 »velika bula«. Še tretjič zapored izguba, vsako leto večja, zaloge od lige prvakov iz 2017 in prestopov sicer nekaj še je, ampak trenutno klub težko gleda dve, tri leta naprej. Vendar Ban, ki je v klub prišel pred petnajstimi leti, ko so bili še precej težji časi, še vedno verjame, da je tak poslovni model lahko uspešen

Ampak morali bodo biti precej bolj varčni in se zanašati na nogometno šolo. Kako varčni, je že nakazal športni direktor Marko Šuler, ko se je odrekel kar sedmerici nogometašem (Gregor Bajde, Denis Klinar, Alezandru Cretu, Felipe Santos, Luka Uskoković, Luka Koblar), ki so jim potekle pogodbe.

Koliko je bila vredna tekma z Muro? 280 tisoč evrov

V športnem vidiku je bil za Maribor proti Muri v igri 16. naslov. In kvalifikacije za ligo prvakov. Ampak koliko je bila tekma z Muro vredna iz poslovnega vidika?
»To je težko ocenjevati. Neposredno gledano dobiš 280 tisoč evrov kot prvak od Uefe za uvrstitev v prvi krog kvalifikacij za ligo prvakov. To je en del, drugi pa ni merljiv. Igralci bodo lahko v izložbi tudi v novem tekmovanju, v katerem bomo igrali (Uefa Conference League), vštejemo lahko gledalce, prodajo artiklov… Če bi zgolj računal, pa bi rekel, da bi bil prihodek od Uefe 280 za prvaka tisoč evrov, zdaj pa je 150 tisoč evrov. Tudi konferenčna liga je torej dobro finančno ovrednotena. Sicer pa se ena sama tekma težko meri, nima toliko pomena v celotni finančni zgodbi. Bolj je bil tukaj v ospredju in privlačen športni motiv: dvig samega pokala.«

Kljub zvestim, tradicionalnim sponzorjem: NK Maribor več pridobi, če osvoji naslov, ali več izgubi, če ga ne?
»Bom odkrito povedal: v sponzorskih pogodbah ni bonusov za prvaka, so pa nekateri bonusi za Evropo. Mi smo z našimi sponzorji ubrali medsebojno zaupanje, večina sponzorjev je z nami 10 ali 15 let. Z nami niso le, kadar smo v ligi prvakov ali ligi Evropa. Seveda si želimo vse zmagati, ampak vedno ne gre. To je šport, ki za sabo povrhu povleče čustva.«

Velika »bula«

V javnost je prejšnji teden prišlo revidirano poslovno poročilo za 2020. Kaj pove, v kakšnem stanju je NK Maribor? Sodeč po tretji zaporedni in vse večji čisti izgubi najbrž ne v najboljšem?
»Trenutno smo v finančno stabilnem stanju, kar je najbolj pomembno. Denarni tok poteka nemoteno in bo še kar nekaj časa. Je pa dejstvo, da so bila glede na ustroj pričakovanja višja. Če si dolgo igral v Evropi, se pogon povečuje na vseh področjih: od igralcev prek strokovnega kadra do ljudi v pisarnah. Kar ni enostavno združevati. Čeprav poslovno poročilo kaže na, bom rekel po domače, veliko ‘bulo’ in to tudi je, se moramo zavedati, da zelo varčujemo. Še zdaj živimo s tistim, kar je ostalo iz lige prvakov leta 2017, seveda hkrati s sponzorskimi vložki. Dejstvo pa je, da NK Maribor v teh letih zgolj s sponzorji, prodajo kart in artiklov ni mogel preživeti takšnega nivoja, kot smo ga postavili sami sebi.«

Pa je bilo iz poslovne prakse prav, da se je Maribor dvignil na (pre)visok nivo? Ker poslovni model je bil, če karikiram, nastavljen, da bo žoga šla v gol najprej v prvenstvu, nato pa še v Evropi.
»Včasih moraš nekaj riskirati!«

Ampak potem ste tudi vi in ostali zaposleni odvisni od tega, da bo žoga šla v gol. Cel klub, njegova prihodnost.
»Logično. Mi smo se že v začetku epidemije koronavirusa precej racionalizirali. V poslovnem poročilu se namreč vidi, da so izdatki nižji za skoraj 4 milijone evrov. Kar je tudi pokazatelj, dejstvo pa je, da se bomo morali prilagajati situaciji.«

Zakaj toliko agentom?

Kje lahko Maribor največ prihrani? Športno gledano je Simon Rožman imel na klopi v Kopru tri mladince, nekaterim izkušenim igralcem se je tudi za ceno pokala in prvenstva sam odrekel, kader se je tanjšal, igralci so odhajali.
»Čeprav je to bolj vprašanje za športnega direktorja Marka Šulerja, je slej ko prej treba izluščiti tisto, kar lahko, od tistega, česar ne more. Minus se je pojavil zaradi slabega nastopa v Evropi (Maribor je ekspresno izpadel v kvalifikacijah za ligo Evropa proti severnoirskemu Coleraine FC) in nobenih transferjev v poslovnem letu 2020. Sicer boste v poslovnem poročilu videli postavko za provizije agentom v višini 413 tisoč evrov. Kar, razumem, ne gre najbolj skupaj.«

Ne, ne gre. Kako se pojasnjujete plačila agentom, če ni bilo praktično prestopov?
»Tako, da sta v poročanju, ki ga moramo oddati NZS, zajeta transferja, ki sta že bila opravljena. Prestopa Jana Mlakarja iz Maribora v Brighton ter Dina Hotića v Belgijo, ki sta bila oba opravljena že prej. Dejansko pa smo agentom izplačali v 2020 v višini 55 tisoč evrov za prestope Jana Repasa, Ažbeta Juga in Ilije Martinovića. Na obroke smo dobivali od prestopov in na obroke tudi plačevali.«

Zakaj prihodki in odhodki niso premosorazmerno usklajeni? Četudi nižate odhodke, prihodki padajo hitreje od izdatkov in posledično je minus vsako leto večji.
»Sklenjene pogodbe je treba spoštovati, kar je prvo pravno načelo. Dejstvo je, da so bili določeni odhodki fiksni, ki smo jih lahko predvideli. Zato smo lahko s tistimi igralci, ki so nam v času epidemije šli nasproti, zmanjšali plače za 20 odstotkov. Enako je bilo v pisarnah, kjer se je zmanjševalo plače. Mi nismo v mehurčku, poskušali smo štediti vsepovsod. Še vedno pa se moramo prilagajati, ‘problem’ pa ostaja, da smo sami sebi postavili zelo visoko letvico. Pritisk je vedno prisoten, ni enostavno, da je moral klub prodajati najboljše igralce in hkrati osvajati državni naslov ter uspešno nastopati v Evropi. Dejstvo pa je, da je športni del zaslužil in pokrival funkcioniranje kluba, pri čemer Maribor v tem ni osamljen primer sploh ne na tem območju. Prilagodili se bomo, določenim igralcem so potekle pogodbe, ki so bile, kakršne so bile.«

Šuler ve, kje so limiti

Nazadnje ste marca za Večer rekli, da je športni del avtonomen. Je še vedno glede na znesek, ki je/ni na voljo? Kaj in koliko imata na voljo športni direktor in trener?
»Tako Šuler kot Rožman se zavedata, v kakšni situaciji smo. Trudimo se izboljšati tudi prihodke pri prestopih, imamo kar nekaj izredno zanimivih mladih igralcev. En tak prestop smo že izvedli, ko je v začetku leta Žan Kolmanič odšel v ameriški Austin. Upam, da se bo ta trend nadaljeval. Avtonomost pri nas je, da vedno sedimo skupaj in razmišljamo, kaj si še lahko privoščimo ter v katero smer bomo krenili. Morate pa vedeti, da v bilancah ni le prva ekipa, tu je velik ustroj z nogometno šolo, trenerji, pripravami, tekmovanji. Trudili se bomo, da bomo stabilni in uspešni.«

Simon Rožman je po tekmi z Muro rekel, da imajo igralci visoka pričakovanja glede na kvaliteto. Meril ni le na igrišče, ampak na plače. Nekateri od igralcev, ki jim konec meseca potečejo pogodbe, niso želeli podaljšati ponujenih pogodb. Kako to razumete v poslovnem delu?
»To je bolj vprašanje za športni del. Seveda pa imamo tudi mi določene finančne predloge, vemo, do kam lahko posežemo. S Simonom o tem ne komuniciram, se pa pogovarjam s športnim direktorjem, ki je v Mariboru že veliko let in jasno ve, kje so naši limiti. On potem ve in odloči, kaj, koliko in komu ponuditi.«

Ampak kako iz pozicije poslovnega direktorja dojemate zavrnitev ponujenih novih pogodb štirih igralcev, ki so bili v Mariboru relativno dobro plačani? Povrhu pa je klub v zadnjih štirih sezonah osvojil »le« en državni naslov.
»No, glede nato, kako turbulentno sezono smo imeli, ki je sam ne pomnim v NK Maribor, smo garali dneve in dneve. Mislim, da drugo mesto ni neuspeh, čeprav bi vedno radi dvignili ‘kanto’. Na žalost vselej ne gre. Kaj igralci razmišljajo, ne vem, težko vidim v njihovo glavo. Mislim, da jim je Šuler ponudil vredu pogoje. Če so igralci prepričani, da v teh časih lahko drugje dobijo več, so se odločili, kot so se. Nobenega ne želimo prisiliti, športni del se je odločil, kot se je. Marko, kolikor vem, vpraša enkrat, mogoče dvakrat, potem pa se zadeva konča.«

Igralci so si zaslužili vsak evro

So plače igralcev Maribora (pre)visoke?
»U, glejte. Kaj je visoko in kaj ni… Beremo o milijardah v drugih klubih, če pogledam samo čez mejo k Sturmu, mi je nerodno povedati, koliko imamo sponzorskih vložkov. Če pa primerjava profesionalnega igralca, ki je na sceni približno deset let, saj ima vrhunski šport omejen rok trjanja, z nekom, ki dela v rudniku, kakor radi rečemo, so seveda visoke. Vsak od nas je imel priložnost postati nogometaš.«

No, ampak vseeno Maribor ponuja več kot Celje ali Mura, ki sta v zadnjih dveh sezonah osvojila državni naslov.
»Maribor je ponujal več, ko so se podpisovali te pogodbe. Ampak moje prepričanje je, da so si igralci zaslužili vsak evro. Slovenci radi gledamo v tujo denarnico in preštevamo, kaj je v njej, ne vidimo pa odgovornosti, ki jo nekdo nosi. Takšne plače, kot so bile, niso ravno štrlele, da so oh in ah. Pred nami je bil v državi vsaj en klub, morda celo dva, ki sta imela še višje plače. Vsako leto se bomo morali prilagajati. Moramo imeti močno nogometno šolo in narediti več iz nje. Čeprav je to spet bolj domena športnega dela, sta odigrala Vid Koderman in Gal Gorenak zelo dobro. Trenutek za športni del je, da gre v pomlajevanje, ker lahko tudi finančno kaj prinese.«

Sami ste morali v minulem letu povleči dve kadrovski potezi: najprej ste za športnega direktorja izbrali Oliverja Bogatinova, ki je februarja moral oditi skupaj s trenerjem, zatem pa ste za mesto izbrali Marka Šulerja, ki je prišel v klub kot pomočnik, vez med slačilnico in pisarnami. Odšla sta tudi trenerja Sergej Jakirović in Mauro Camoranesi skupaj s svojim štabom. Koliko so ti prihodi in odhodi stali?
»Te pogodbe niso bile tako visoke, povrhu pa časovno definirane ravno za primer, če se zgodijo odhodi. Ni več tega, da bi se odplačevale celotne pogodbe. Odpovedni roki so bili jasni. Sigurno je nekaj denarja šlo tudi za menjave, ni pa tako finančno težko, da bi vplivalo na zgodbo Maribora. Je pa, saj lahko razumete, škoda vsakega evra, ki gre ven. Klub se je tako odločil in izpeljal in upam, da bomo zdaj šli navzgor.«

Model rizičen, a verjamemo vanj

Tri leta zapored ima klub čisto izgubo. Ta vedno bolj eksponentno raste. Kaj se bo zgodilo? Klub ima še 5 milijonov kapitala in 2,8 milijona evrov na računu. Odhodki pa so bili v 2020 še vedno 8 milijonov. Boste spremenili poslovni model? Ker če bo šlo tako naprej, bo likvidnostnega denarja slej ko prej zmanjkalo.
»Mi moramo še naprej preživeti iz sezone v sezono. Model, ki je ves čas enak, je rizičen, ampak do zdaj nam je uspevalo. Še vedno mislimo, da to znamo, ker premoremo kvaliteto. Preživeli bomo, jasno. Moramo se vrniti na znana, uspešna pota: prodajo igralcev, na kar pa je vplivala tudi korona. Ker so največji klubi šli celo v milijardne dolgove, se posledično to seli navzdol. Če je bilo prej nekaj vredno 10 enot, je bilo v koroni vredno 2 enoti. Kar se je poznalo. Klubi ponekod sploh iskali niso novih igralcev, na trgu je, kolikor vem, ogromno igralcev, klubi pa komaj čakajo, da jih snamejo s plačilne liste. Korona je spremenila marsikaj, živimo v trdi realnosti, čutimo veliko odgovornost. Naredili bomo vse, da bomo redno izpolnjevali finančne obveznosti. Velik plus pa je, da nikomur nismo dolžni nobenemu in da klub nima niti evra kredita.«

Ampak če bo šlo tako naprej, boste težko poravnali sprotne obveznosti. Boste v roku leta, dveh morali vzeti kredit za (lastne) plače?
»Razmišljati o letu, dveh naprej… V skladu z licenciranjem klubov v prvi ligi, ki ga pripravi NZS, ‘moraš’ podpisati izjavo, če karirikam, da bo klub večen. Dve, tri leta naprej? Upam, da bo šlo gor in da bomo spet rasli. Nas je v Sloveniji 2 milijona, sponzorska sredstva pa se v času koronavirusa le še krčijo. Ene lige niso primerljive, večina živi od tv pravic v večmilijonskih zneskih. Pogledal sem si razdelitev denarja od tv pravic na Poljskem. Neverjetno, kakšen denar!«

No, toda Poljska je ogromen, skoraj 40-milijonski trg. Drži, da si bodo klubi v prvi ligi precej opomogli od tv pravic, ki jih je za naslednja štiri leta kupil Sportklub?
»Če bi si res precej opomogli, bi vas najraje kar objel (smeh). Ponekod tv pravice zapolnjujejo 80 odstotkov proračuna določenih klubov, govorimo o Španiji, Angliji, Italiji, Franciji. Mi smo lani iz naslova tv pravic dobili dobrih 60 tisoč evrov, tako da pri nas to predstavlja res majhen delež prihodkov.«

Bo pod Sportklubom odstotek zrastel?
»Pogodba bo večja, kot je bila prej, ampak še vedno bo poslej znesek le parkrat višji, ne pa enormno večji.«

Sponzorstva so v mejah slovenske realnosti

Podaljšali ste sponzorsko pogodbo z Novo KBM, ki ima zdaj preveč komitentov po združitvi z Abanko. Je tudi pogodba težja, kako je s preostalimi sponzorji v tem času?
»Nikoli ni bil pogoj, da če mi ne bomo česa dosegli na igrišču, da bomo pa potem prekinili pogodbo. Ne. Vodilni pri Novi KBM so razumeli, ne gre pa za milijonske zneske, daleč od tega, gre za sponzorstva v slovenski realnosti. Korektno in pošteno oddelamo vse, kar je navedeno v pogodbah s poslovnimi partnerji. Nikdar ni bilo izpostavljanja, naj bo Maribor prvi. Nikoli. Na to v športu pač ne moreš računati.«

Pa ni bilo nikdar kakega zanimanja, sploh v času lige prvakov, da bi prišel kak tuji sponzor ali tuji kapital, ki operira v Sloveniji? Spar, denimo, se je nekdaj uspešno podal v košarko, prav tako Telemach.
»Moram reči, da ne. Ko si prvi, v ligi prvakov in ligi Evropa, imaš ogromno prijateljev, vsi te trepljajo. Ko izgubiš naslednjo tekmo v Zavrču, te vsi pohodijo. Ne, da bi bil večji interes po večjih vložkih, tega ne morem reči. Slovenski trg je zelo omejen, bile so govorice in želje, ampak nič kaj konkretnega.«

NK Maribor je vendarle kot blagovna znamka rasel, kar se pozna na Sporto nagradah, številu sledilcev na družbenih omrežjih, tudi prodaji sezonskih vstopnic. Bi moral biti klub bolj aktiven, je zamudil zlata leta?
»Ne, to je realnost slovenskega trga. Če dobiš devet nagrad Sporto zapored z nagrado za leto 2020 vred, potem si najbolj prepoznaven brand v Sloveniji. Ampak zaradi teh nagrad nismo dobili niti enega sponzorja več. Niti prebite pare. Kar je paradoks, ponavadi bi si želeli k nekomu po promocijo, če je uspešen, ne? Trg je ozek, enake reklame boste videli v skoraj vseh športnih zvrsteh. Fondi so omejeni, žal.«

Kaj pa možnost, da bi kdo vložil v klub po vzoru Olimpije, Kopra, Mure? Mi smo nekaj šušljanja slišali, pride kaj tudi do vas?
»Opcije, modeli, želje vedno obstajajo. Ampak največja naloga je stabilnost kluba, ker si samo tako lahko uspešen. Tu smo zaradi igrišča. Z velikim ponosom lahko rečem, da igralcem nikdar ni bilo treba razmišljati o ničemer razen o igrišču. Ni pa enostavno bilo igrati za Maribor, kar je spet bolj domena športnega dela.«

Stanovanja igralcev niso stvar kluba

Ampak mogoče celo sami kdaj razmišljate, kako dobre pogoje imajo v primerjavi s konkurenco in glede na neuspehe zadnjih nekaj sezon vaši nogometaši: stanovanje, prehrana, avto…? Vem sicer, da med tekmo včasih raje celo ne gledate na igrišče in se držite nekje v ozadju.
»Moram vas popraviti: stanovanja niso stvar kluba. Prehrana ja, delno vozila. Ni tako, da imajo ‘pa čisto vse’, kar se velikokrat sliši. Pogoje za delo vsekakor imajo. Na tem nivoju lahko kot klub nudimo veliko. Ne želim reči, da so igralci takšni in drugačni. Naši so in so najboljši, verjamem, da se vsak maksimalno trudi. Tako pa je: včasih ti gre in včasih ne. Ljudje nismo na vklop in izklop, nogomet je psiha. Eno leto lahko delaš fantastično, potem pa si naslednje leto v ‘kanalu’, kar se je pokazalo, na žalost, pri Celju. Pazljiv moraš biti in razumeti, da včasih ne gre. Kljub turbulentni sezoni pa Maribor še zdaleč ni na kolenih. Do zadnjega smo bili v borbi za naslov, žal mi je, da se nam ni izšlo, bi pa Muri vseeno čestital.«

Je način poslovanja drugih klubov, denimo Olimpije, dvignil plačo igralcev v Mariboru? Češ, ker da več Milan Mandarić, mora tudi NK Maribor?
»Dejstvo je, da mi ne moremo dati toliko, kolikor je ponudil on. Da bi plače rasle samo zaradi tega? Ni šans! Soodvisnost klubov je pri nas specifična. Prestopi igralcev iz enega v drugi klub so zelo redki, čeprav smo jih mi imeli kar nekaj z relativno visokimi številkami za slovenske razmere. Mislim, da smo se pravilno odločili, čeprav jasno z nakupom vedno ne zadeneš. Nekdo je lahko v enem klubu top, pa pri nas ni. In obratno.«

Poslovno kaj razmišljate in preračunavate, ko pride v klub trener kot je Simon Rožman, ki je znan po zagovarjanju mladih igralcev?
»Simona Rožmana klub ni vzel zaradi nevednosti. Klub je dobro razmislil, kaj pomeni, pogovori so potekali s športnim delom tudi in predvsem v smeri, kaj se od njega pričakuje. Dejstvo pa je, da pri nobenem prestopnem roku še ni bil zraven, delal je s tem, kar je imel. Da bi pa imel sam kaj proti temu, ke se vključujejo mladi? Uf, daleč od tega.«

Ampak če ima mladinec nižjo pogodbo, sedi pa nekdo izkušen s precej »težjo«? Vas to ne žuli?
»No, saj ne veva kakšno pogodbo ima kdo, ne? (smeh) Na mladih nekako vedno svet stoji, lahko je pa biti pameten od zunaj, ker ne nosiš nobene odgovornosti. Je pa Simon tukaj, da dvigne ‘kanto’. Niso pa enostavne odločitve, komu zaupati, to so stvari, za katere trenerji na koncu tudi odgovarjajo. Sam sem denimo ponosen in srečen, da imam možnosti tukaj delati. Vsi smo lahko ponosni, kaj so fantje naredili v vseh teh letih.«

Čaka še gostinski del pod južno tribuno

Na prenovljeni zahodni tribuni bodo tudi vip lože. To bo tržil klub, kakšno je zanimanje? Kako je z južnim delom in gostinsko dejavnostjo?

»Zaenkrat interesa za vip lože še ni, ker je še gradbišče, to ni kot v primeru stanovanj, ki se prodajo že vnaprej (smeh). Vsaka čast občini in županu, da bo Ljudski vrt po prenovi zahodne tribune prestižni objekt, ki bo (tudi) klubu omogočal dodatni zaslužek. Težavnejša stvar je dokončanje južnega dela stadiona z gostinskim delom. Dokler ne bo končan, ne bomo še mogli nuditi ultimativne izkušnje, kakor jo poznajo po svetu. Vložka v ta del je za okrog 400 tisoč evrov, smo v fazi zaključevanja, kako naj klub investicijo izvede. Zagotovo bo to dodatna možnost zaslužka, predvsem pa ponos navijačev in vseh nas. Želimo namreč, da so navijači prioriteta. Tako smo tudi do zadnjega vztrajali, da smo lahko proti Muri v zadnjem krogu ob sprostitvi ukrepov namesto 2.000 gledalcev v Ljudskem vrtu imeli 3.500 gledalcev. Tudi s pomočjo najvišjih inštanc mesta, za kar se zahvaljujem.«

Kakšna bo nova sezona Maribora?
»Odlična!«