Vijoličasti se vselej borijo za naslov prvaka. Z razlogom. Zdaj pa sploh. Ampak biti institucija in najtrofejnejši klub stane. Tako se NK Maribor, ki gre v zadnja dva kroga sezone kot vodilna ekipa lige, vse bolj bori tudi za finančno stabilnost. Zaenkrat še ne povsem za preživetje, vendar revidirano poslovno poročilo za poslovno leto 2020 kaže, da imajo v Ljudskem vrtu še tretjič zapored izgubo.

Največjo v zadnjih letih: kar 3,6 milijona evra. Na zalogi je sicer še 2,8 milijona evrov, toda razkorak med prihodki in odhodki še vedno ostaja. Čeprav se nižajo odhodki, prihodki še vedno ne zadoščajo porabi. Klub tako jemlje iz zlatih časov, zlasti iz zadnje uvrstitve v ligo prvakov iz leta 2017. Več o finančnem stanju naj bi nam poslovni direktor kluba Bojan Ban, kakor so nam sporočili iz kluba, povedal v ponedeljek.

Izguba vztrajno raste

Na spletu je namreč javno dostopen dokument, ki vsebuje podatke podatke iz revidiranih letnih računovodskih izkazov. NK Maribor je poslovno leto 2020 še tretjič zapored končal z izgubo. Minus je povrhu vsako leto višji, skoraj eksponentno raste.

Tokrat je glede na zadnje desetletje rekorden: Maribor je lani, ko je tudi nogomet zaznamoval koronavirus, vijoličasti pa so ekspresno izpadli iz Evrope in bolj malo prodajali igralce, imel 4,5 milijona evrov prihodkov in 8,2 milijona evrov odhodkov.

Kar pomeni, da je čista izguba kar 3,6 milijona evrov. V tem oziru je v dokumentu edina dobra novica končno stanje denarnih sredstev: Maribor ima na računu še 2,8 milijona evrov.

Ni Evrope, ni milijonov

Če je NK Maribor v letu 2017, ko se je tretjič in zaenkrat zadnjič uvrstil v ligo prvakov, imel neverjetnih 23,4 milijona evrov prihodkov in prihranil kar 10 milijonov evrov, se je zatem z rezultatskimi neuspehi začela krčiti tudi klubska blagajna.

Z rezultatskimi neuspehi je ustroj, ki je rastel z uspehi kluba, postajal vse dražji. Ko ni nagrad Uefe za uspehe na evropski ravni, je manjša vrednost kadra, manj je tudi gledalcev, ki kupijo manj artiklov. Osnovni proračun kluba v tem času pretirano ni rastel, sponzorji so resda zvesti, ampak zvesta je tudi vsota njihovega prispevka – ne glede na rast kluba.

Zaloga redno in resno kopni

Začela je torej kopneti zaloga. Še v letu 2018 je bilo na računu 7,7 milijona evrov, v letu 2019 je bila zaloga 5,3 milijona evrov, konec leta 2020 pa torej le še 2,8 milijona evrov.

Vijoličasti skušajo krčiti stroške kadra predvsem z odhodi ob izteku pogodb in redkimi transferji, pri čemer je vprašanje, v katero poslovno leto bo všteta prodaja Žana Kolmaniča. Obenem so letos že odslovili trenerja Maura Camoranesija in športnega direktorja Oliverja Bogatinova, hkrati podaljšali že pogodbo denimo z Rokom Kronavetrom.

Le naslov letos res šteje

Trener Simon Rožman je že nekajkrat priznal, da si Maribor ne more privoščiti odškodnin pri nakupu igralcev. Za povrh pa je nekdanji športni direktor Zlatko Zahović v intervjuju za Ekipo SN, znova poudaril, da nikdar ni šel k poslovnemu direktorju po denar za nogometaše.