Že če bi odšel zgolj eden, bi bil svojevrsten šok. Tako, ko sta odšla pa dva, je pravzaprav zgodovinski paket. V že tako zgodovinski sezoni. Od krasnega dokumentarca ob 60-letnici do ekspresnega sramotnega evropskega izpada. Še včeraj opoldan je Mauro Camoranesi suvereno razlagal, da mora Maribor danes v Sežani raje igrati kot Tabor. In kar po slovensko ponovil »upam«, če Maribor to zmore. No, danes ob 13.30 bo lahko po televiziji gledal že svoja kar dva bivša kluba.

 In če je športni direktor Oliver Bogatinov v ponedeljek suspendiral pomočnika Marka Šulerja, ker je po sobotnem porazu s Celjem (0:1) glasno nastopil v slačilnici, je na koncu sam potegnil kratko. Ne Bogatinov, novi športni direktor je prav Šuler. Komaj dober mesec dni po tem, ko je prišel kot vez med pisarnami in slačilnico. In bil suspendiran, ker je po porazu storil ravno to, kar je napovedal, da bo. Spomnil igralce, kaj pomeni teža dresa Maribora. To, česar nista počela ne trener ne športni direktor.

Deja vu

Camoranesi naj bi pogosto igralcem v angleščini dejal, da je to pač nogomet. Na novinarska vprašanja, zakaj Maribor prejema toliko golov (28 na 22 tekmah), pa govoril o pomanjkanju koncentracije. Kot da ni mogel razumeti, zakaj kader preprosto ni boljši. Izjava, ki podpisuje njegov čas, je tista o odstotkih: »Če smo stoodstotni, smo najboljša ekipa v Sloveniji. Če smo miselno na 95-odstotkih, smo običajni.« Z drugo besedo: povprečni.

Po svoje gre za deja vu, le da po svoje precej bolj šokanten. Že zaradi tajminga, le večer pred gostovanjem v Sežani, kjer je Maribor trikrat zapored ne le izgubil, ampak grdo, pogubno, klavrno izgubil. 4:1, 4:1, 3:1.  

Po svoje gre za deja vu, le da po svoje precej bolj šokanten. Že zaradi tajminga, le večer pred gostovanjem v Sežani, kjer je Maribor trikrat zapored ne le izgubil, ampak grdo, pogubno, klavrno izgubil. 4:1, 4:1, 3:1.

Bogatinov se je bolj uštel z Jakirovićem

Lani se je dvojna menjava trenerja in športnega direktorja zgodila marca, letos že februarja. In letos kar v paketu. Če je lani najprej v soboto po porazu z Bravom odstopil trener Darko Milanič, je nato petek zatem po trinajstih letih kot športni direktor odšel še Zlatko Zahović. Klub je imel povrhu ogromno časa, da imenuje najprej športnega direktorja in nato trenerja Sergeja Jakirovića, ker je prvenstvo za dva meseca prekinil koronavirus.

Prihod Oliverja Bogatinova, za kar si je klub vzel skoraj tri tedne časa, ni bil toliko presenetljiv, kolikor je bila funkcija, ki jo je zasedel. Prej bi pričakovali, da bi kot vodja nogometne šole Maribora postal trener, saj se je dovolj izkazal zlasti v Aluminiju.

Prihod Oliverja Bogatinova, za kar si je klub vzel skoraj tri tedne časa, ni bil toliko presenetljiv, kolikor je bila funkcija, ki jo je zasedel. Prej bi pričakovali, da bi kot vodja nogometne šole Maribora postal trener, saj se je dovolj izkazal zlasti v Aluminiju. Pa Kopru in Olimpiji. Kot športni direktor, v katerega je poslovni direktor Bojan Ban javno izrazil precej zaupanja, pa je nato izbiral med različnimi trenerji in izbral Jakirovića, potem ko je Simon Rožman, trener NK Rijeka, denimo zavrnil vijoličaste.

Jakirović naj ne bi bil prva izbira, ampak je dobil priložnost kot obetavni hrvaški trener, ki pa dotlej še ni osvojil nobene lovorike. Za Maribor se je to izkazalo najbrž celo za ključno. Prišel je v klub, kjer sezona brez lovorike odnese glave. Na trinajstih tekmah je devetkrat zmagal in štirikrat izgubil. Prvenstvo je zapravil s porazom v Sežani in doma proti kasnejšim prvakom Celju, službo pa, ko je podcenil amaterski klub Coleraine in zlasti svoje moštvo. Ekspresni izpad je bil sramota, a je klub verjel, da bo s trenersko menjavo zgradil novo, svežo zgodbo.

Okrepitve niso bile slabe

Bogatinov je moštvo sicer zelo solidno okrepil. V klub je pripeljal vezista in motorja ekipe Jana Repasa, suverenega vratarja Ažbeta Juga in branilca Ilijo Martinovića, ki zaenkat pričakovanj še ni izpolnil. Ter na dokaj drago posojo vrnil Jana Mlakarja, ki je sprva spominjal na fanta, ki je marljivo zabijal in si prislužil prestop v Brighton. Nato pa ostal pri štirih golih.

V bistvu pa je moštvo v povprečni sezoni bolj po kvaliteti navrglo Žana Kolmaniča, ki je končno dočakal priložnost in dobil več zaupanja, ter zlasti Aljoša Matka, ki je po posoji v Bravu pokazal svoj talent in si prislužil tudi naziv vijol’čnega bojevnika po izboru navijačev. V vsega pol leta.

V zimskem prestopnem roku je našel še Ignacia Guerrica, argentinskega levega bočnega z italijanskim potnim listom, ki pa lahko računa na obrobno vlogo. Enako velja za vratarja Ivana Sušaka. V bistvu pa je moštvo v povprečni sezoni bolj po kvaliteti navrglo Žana Kolmaniča, ki je končno dočakal priložnost in dobil več zaupanja, ter zlasti Aljoša Matka, ki je po posoji v Bravu pokazal svoj talent in si prislužil tudi naziv vijol’čnega bojevnika po izboru navijačev. V vsega pol leta.

Krčenje kadra, nižanje plač

Klub je začel tudi krčiti drag in vse starejši kader. Tako sta odšla že po koncu lanske sezone Aleksander Rajčević in v zimskem prestopnem roku še Mitja Viler. Obema so upokojili številke za nekaj let. Moštvo je zapustil tudi Luka Zahović, ki je evropski poraz gledal s tribune, nedavno pa po treh letih in pol še Jasmin Mešanović, da imajo zdaj vijoličasti res malo izbire v napadu.

Moštvo je zapustil tudi Luka Zahović, ki je evropski poraz gledal s tribune, nedavno pa po treh letih in pol še Jasmin Mešanović, da imajo zdaj vijoličasti res malo izbire v napadu.

Bogatinova je čakal tudi paket igralcev, ki se jim po koncu sezone izteče pogodba, med njimi Rok Konaveter, Denis Klinar, Kenan Pirić, Alexandru Cretu, Felipe Santos in Jasmin Handanović. Obenem je Bogatinov moral sprejeti ukrep nižanja plač. Toda ključne poteze je povlekel pri trenerjih.

Camoranesijeve spremembe

Mauro Camoranesi je v Maribor prišel kot presenečenje, a z dobrimi referencami. Ne samo kot svetovni prvak z Italijo in serijski zmagovalec z Juventusom. Izkazal se je v Sežani, tudi s tem, ko je Jakirovića gladko premagal s 4:1. Imel je praktično celotno sezono, ko je moštvo prvič vodil že v tretjem krogu proti Bravu. Na 21 tekmah je Maribor enajstkrat zmagal, šestkrat remiziral in štirikrat izgubil. Na dan odhoda so vijoličasti zaostajali za Olimpijo dve točki. V prvenstvu so bili dvanajst krogov na vrhu.

Camoranesi je res bil sprememba. Moštvo je prvi sploh postavil v sistem 3-4-3, ampak se ga je včasih tudi odrekel, saj je pač Maribor sestavljen iz kadra, ki izhaja s štirimi branilci v zadnji vrsti.

Camoranesi je res bil sprememba. Moštvo je prvi sploh postavil v sistem 3-4-3, ampak se ga je včasih tudi odrekel, saj je pač Maribor sestavljen iz kadra, ki izhaja s štirimi branilci v zadnji vrsti. Prve postave praktično nikdar ni ponovil, kar je šlo na račun poškodb in kartonov, toda zdelo se je, da si lahko iz tedna v teden premisli. Najbolj je zaupal Ažbetu Jugu, ki je branil na čisto vseh tekmah s pokalom vred. Ostal je brez Nemanje Mitrovića (poškodba) in Martina Milca (doping), na desni strani se je po poškodbi Denisa Klinarja moral zanesti na Felipeja Santosa, ki mu vloga desnega bočnega ni pisana na kožo.

V sredini se je zanašal na Jana Repasa, na levi na Žana Kolmaniča. Več je pričakoval zlasti v napadu, ampak ko so enkrat začeli redno padati goli, je Maribor garal, da je začel reševati vsaj točko po točko. Goli so padali od nikoder, Camoranesi pa je skoraj ponavljal besede, ki jih je Jakirović izrekel še preden je sploh prevzel vijoličaste.

Šuler se drugače pogovarja

Zato se je kot logična zimska rešitev zdel Šuler. V vlogi pomočnika. Vendar šlo je v najboljšem primeru za še več pogovorov. Ti pa več kot očitno niso zalegli, vsaj ne na način, kakršnega je Bogatinov še odobraval. Šuler se drugače pogovarja. Vsekakor drugače kot Camoranesi, ki je imel ekipo treh pomočnikov, ki so bili vsekakor bolj glasni na tekmah kakor sam. Pač razlika v pristopu.

Šuler je bil že kot branilec vijoličastih glasen, občasno tudi preveč, ko je Zlatko Zahović govoril o namišljenih kapetanih. Toda Šuler je vselej kot branilec, naj je sam storil kakšno napako, izšel kot stabilen člen. In predvsem izkušen, njegova igralska kariera je zelo pisana, skozi je dal poljsko, belgijsko in izraelsko ligo.

Šuler je bil že kot branilec vijoličastih glasen, občasno tudi preveč, ko je Zlatko Zahović govoril o namišljenih kapetanih. Toda Šuler je vselej kot branilec, naj je sam storil kakšno napako, izšel kot stabilen člen. In predvsem izkušen, njegova igralska kariera je zelo pisana, skozi je dal poljsko, belgijsko in izraelsko ligo. Ter osvojil drugo slovensko ligo z Dravogradom in prvo kar z dvema kluboma: Gorico in Mariborom. Bogato igralsko kariero pa kronal z nastopom na svetovnem prvenstvu 2010 ter uvrstitvijo v ligo prvakov z Mariborom.

Ko je stopil pred medije sredi januarja, preden so vijoličati odšli na priprave v Turčijo, je imel tako dolg nastop, da je predstavnik za stike z javnostmi Stipe Jerić spomnil na odhod letala. In odgovarjal na praktično vsa vprašanja direktno in brez pomislekov. Drugače kot Bogatinov, ki je šel vse do fake news in nasedanju na nepreverjene informacije, ko se Alexandru Cretu recimo ni pojavil na prvem treningu.

Spet krožijo podobna imena

Zdaj bo Šuler športni direktor. Pri 37. letih, kar je podobna starost, kot Zahovićeva, ko je prevzel enako funkcijo. Slabi dve leti potem, ko je bil marsikomu še soigralec. Ko je bil Maribor nazadnje prvak. Ko so še bili navijači na stadionih. Marca bo že eno leto, odkar Ljudski vrt ni odpiral vrat. Vmes sta bila že dva trenerja. Zdaj prihaja že drugi športni direktor.

Najprej bo Šuler moral najti novega trenerja. Po možnosti do sobotnega derbija z Olimpijo, kar se zdi trenutno bolj malo verjetno. Želja naj bi bil nekdo, ki nima pretekle povezave z Ljudskim vrtom.

Najprej bo Šuler moral najti novega trenerja. Po možnosti do sobotnega derbija z Olimpijo, kar se zdi trenutno bolj malo verjetno. Želja naj bi bil nekdo, ki nima pretekle povezave z Ljudskim vrtom. Torej ne kaliber tipa Ante Šimundža. Prej Simon Rožman. Ali Miran Srebrnič. Imen ni malo, od Dušana Kosića prek Dejana Grabića do Slaviše Stojanovića. Podobna imena, ki so se omenjala že pred skoraj letom dni. Prav izbira trenerja bo ključna poteza. Nato pa (ne)podaljševanje pogodb.