Maribor danes in jutri v Hotelu Habakuk gosti osrednji mednarodni dogodek ob letošnjem 9. svetovnem dnevu čebel - Mednarodni forum za ukrepanje na področju trajnostnega čebelarstva in opraševanja »Znanost, inovacije in politični ukrepi za bolj trajnostno prihodnost«, ki ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) organizira v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) ter Organizacijo združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (v angleščini Food and Agriculture Organization of the United Nations – FAO). Danes bo podeljena tudi nagrada Zlata Čebela, ki velja za najvišjo državno nagrado za izjemne dosežke na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.
Forum želi okrepiti potencial mednarodnega sodelovanja na področju čebelarstva
Glavni namen mednarodnega foruma, ki bo povezal predstavnike vlad in mednarodnih organizacij, znanstvenike, strokovnjake ter predstavnike civilne družbe, je celovit pregled potreb ter izmenjava izkušenj s čebelarskimi in opraševalskimi projekti z vsega sveta. S tem je cilj foruma okrepitev potenciala mednarodnega sodelovanja na področju čebelarstva in opraševanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Na dogodku bo prostor za poglobljen dialog, skupni razmislek in oblikovanje prihodnjih usmeritev.
Ponarejanje medu je vedno večja težava
Thanawat Tiensin, pomočnik generalnega direktorja FAO, je na dogodku povedal, da se zahvaljuje Vladi Republike Slovenije za gostitev tretjega Mednarodnega foruma za ukrepanje za trajnostno čebelarstvo in opraševanje. Opomnil je predvsem na to, da na dogodku sodelujejo različni deležniki, tako vlade, kakor tudi proizvajalci, čebelarji, akademske ustanove in ostala združenja, ki so vključena v čebelarstvo, kar je izjemno pomembno.
[[image_1_article_88622]]
Prav zato je pri vprašanju o ponaredkih na trgu, o katerih smo poročali tudi mi, Tiensin izpostavil pomembnost sodelovanja, saj se bo le tako lahko v bodoče skrbelo za kakovost čebel, medu, ter tudi vprašanje ponarejanja.
»Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo pri tej problematiki deluje aktivno. FAO je mednarodni organ za postavljanje standardov za prehranske in kmetijske proizvode, imenovan Codex Alimentarius. Gre za skupno komisijo FAO in WHO. Eno izmed vprašanj, ki jih danes obravnavamo, je kakovost medu in čebeljih proizvodov. Imamo laboratorije, ki izvajajo raziskave in državam nudijo podporo pri razvoju tehnik, metodologij in laboratorijskih postopkov za razlikovanje med ponarejenimi čebeljimi proizvodi oziroma medom in pristnimi proizvodi.«
Tiensen je zavrnil namigovanja, da je prav on odgovoren za to, da se ta tema ne bo obravnavala podrobneje v sklopu dvodnevnega dogodka, zaradi česar ni prisotnih predstavnikov Čebelarske zveze Slovenije, je pa še enkrat več zatrdil, da je to vprašanje eno izmed osrednjih tem v tej panogi.
Čebela je znak prehranske varnosti
Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je uvodoma povedala, da je to izjemno pomemben dogodek, ki povezuje Slovenijo z Mednarodno organizacijo Združenih narodov. Ob svetovnem dnevu čebel je prav ta tista, ki povezuje in sodeluje, je pa tudi znak in simbol prehranske varnosti, ter znak boja proti lakoti. Takšni dogodki služijo temu, da se pogovarja o tem, na kakšen način bomo tudi na dolgi rok varovali okolje, ga trajnostno obvarovali in prispevali k temu, da lahko pridelamo več kakovostne hrane in tudi zmanjšali lakoto po svetu.
[[image_2_article_88622]]
Ministrico Čalušić veseli, da se dogodek odvija v Mariboru, saj je navdušil obiskovalce, ki imajo na ta način tudi možnost spoznati našo državo. Na letošnjem forumu je predvsem poudarek na znanosti, razvoju in inovacijah, na kakšen način se lahko ohranja biotsko raznovrstnost, trajnost, enako pomembno pa je tudi mednarodno povezovanje in deljenje znanja glede na različne klimatske tipologije, ki jih imajo različne države članice v FAO organizaciji.
»V bistvu gre za izmenjavo znanj in izkušenj, ter kaj bo potrebno delati že danes za to, da bomo imeli lahko boljšo prihodnost. Na ta način se prenašajo dejansko vsa znanja iz Slovenije, ker smo vzgled, ker smo zelena dežela in prepoznani po naši kranjski čebeli.«
Izostanek Čebelarske zveze Slovenije ministrica obžaluje
Ministrica Čalušić je ob tem izrazila obžalovanje, da se Čebelarska zveza Slovenije ni udeležila foruma, vendar pa hkrati obsodila insinuacije, da je za to odgovorna organizacija FAO. Po besedah ministrice je Čebelarska zveza Slovenije imela ves čas odprta vrata, vendar pa so se prepozno odzvali na poziv, da bi predstavili svoje stališče, ko so se določale časovnice, urniki in sodelujoči na forumu. "Na takšen dan kot je danes, bi se morali posvetiti sodelovanju in ne obtoževanju preko medijev", je še dodala ministrica.
»To je tudi naša javna služba, ki prejema več kot čez milijon evrov podpore za to, da imamo specialno službo in ohranjamo čebelarstvo v Sloveniji in zato bi pričakovala, da bi se predsednik Čebelarske zveze odzval nekoliko drugače.«
Ministrico veseli pobuda Mestne občine Maribor
Na vprašanje kako gleda na pobudo Mestne občine Maribor, ki se je ponovno odločila da počaka s košnjo površin prav zaradi čebel, je ministrica Čalušić odgovorila, da pri ministrstvu absolutno podpirajo vse, kar je v duhu ohranjanja naravnega habitata za čebele. Kot ministrstvo in kot država spodbujajo tudi zasejevanje medovitih rastlin, takšna pobuda pa pomeni pravi pristop lokalne skupnosti, država pa bo tudi v prihodnje nudila vse politike podpore v tej smeri.
Slovenija predlagala resolucijo o mednarodnem dnevu čebel
Darja Bavdaž Kuret, posebna odposlanka in veleposlanica iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, je v svoji izjavi izpostavila pomembnost slovenske diplomacije, ki promovira slovensko odličnost, ena izmed teh pa je prav slovensko čebelarstvo. Prav Slovenija je leta 2017 predlagala resolucijo o mednarodnem dnevu čebel v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je bila tudi podprta. Od takrat dalje je Slovenija zaznamovala zgodovino s spoštovanjem in odgovornostjo do čebel kot tistih marljivih bitij, ki so v velikem sožitju s človekom in nam pomagajo pri razvoju trajnostne družbe.
Čebele se soočajo s številnimi izzivi
Vršilec dolžnosti predsednika Apimondie, Peter Kozmus, je povedal, da se čebele v zadnjem obdobju soočajo s številnimi izzivi kot so pesticidi, globalne klimatske spremembe, ter izginjanjem njihovega naravnega okolja. Prav zaradi vsega naštetega je pomembno, da ljudje stopijo skupaj, da se bodo čebele ohranile tudi v prihodnosti.
[[image_3_article_88622]]
To je tudi glavno sporočilo svetovnega dne čebel, ki spodbuja posameznike k temu, da bi kmetje v prihodnje uporabljali manj pesticidov, na vrtičkih se lahko zasadijo rastline, ki bi predstavljale hrano za čebele, tudi na balkon pa se lahko postavi kakšna medovita rastlina, ki bo predstavljala vir hrane.
Prihodnje leto že 50. Apimondia kongres
Kot je povedal Kozmus, se v Apimondii trudijo za dobrobit čebel že več kot sto let. V združenju organizirajo številne dogodke po svetu - lansko leto je bil velik dogodek v Kopenhagnu, kjer je potekal največji Apimondia čebelarski kongres, že naslednje leto pa sledi že petdeseti Apimondia kongres.
Trgovci so krivi za prodajo ponaredkov medu
Kozmus je potrdil, da se v Evropi in svetu spopadajo s povečanim številom izdelkov, ki so ponaredki medu. Težave za to imajo predvsem večji oziroma profesionalni čebelarji, ki ne morejo potem tekmovati s temi nizkocenovnimi proizvodi.
»Nekateri veliki čebelarji opuščajo čebelarstvo in zaradi tega se po nekaterih državah število čebel zmanjšuje, kar je velika težava, ker imajo čebele skozi opraševanje velik vpliv na naravo.«
Po mnenju Kozmusa, so za nastalo stanje krivi trgovci, ki ne gledajo vedno na kvaliteto, ko postavljajo izdelke na trgovske police. Pravilna pot do rešitve problematike bi bila večje ozaveščanje, da je treba kupovati pravi med. Kozmus svetuje, da če je le možno, naj gredo ljudje raje direktno k čebelarju in kupijo med od njega, v primeru, da potrošniki vseeno raje kupujejo med v trgovskih centrih, pa naj pred nakupom preverijo poreklo in sestavine.
