Letošnja zima v Evropi bi lahko bila večinoma milejša od običajnih zim, z manj snega v številnih nižinskih predelih, medtem ko bi več možnosti za snežne padavine ostalo na severu celine in v visokogorju Alp. Tako nakazujejo trenutne sezonske napovedi, ki jih spremljajo meteorologi na vremenarskem portalu Severe Weather Europe. Kljub temu možnost izrazitejših ohladitev še ni izključena, zlasti v drugi polovici zime.

Po analizi portala Severe Weather Europe naj bi na zimo 2026/2027 pomembno vplival pojav El Niño, ki spreminja kroženje ozračja po svetu. Napovedi evropskega centra ECMWF trenutno nakazujejo, da bi lahko nad večjim delom Evrope prevladovali milejši zračni tokovi z Atlantika. Takšen vremenski vzorec običajno prinaša višje temperature, več vlage in manj možnosti za dolgotrajen mraz v nižinah.

Največ možnosti za mraz na severu Evrope

Trenutni obeti kažejo, da bi lahko bilo hladnejše vreme verjetnejše v severnih delih Evrope, predvsem v Skandinaviji. Za večino preostale celine se nakazuje milejša zima, snežnih padavin pa bi lahko bilo v številnih regijah manj od dolgoletnega povprečja. Najboljše možnosti za sneg naj bi bile v severnih predelih celine in na najvišjih območjih Alp.

To pa ne pomeni, da Evrope ne morejo zajeti posamezni hladni valovi. Meteorologi spremljajo tudi polarni vrtinec, ki zadržuje zelo hladen zrak nad Arktiko. Če bi se v drugi polovici zime občutno oslabil ali porušil, bi se lahko povečala možnost prodora hladnega zraka proti Evropi. Takšen razvoj bi lahko prinesel izrazitejše ohladitve, vendar za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati, ali in kdaj bi do njih prišlo.

Kaj kažejo najnovejše raziskave?

Na portalu Severe Weather Europe so ob tem preverili tudi, ali lahko hitro širjenje snežne odeje v Sibiriji oktobra napove hladno evropsko zimo. Analizirali so 47 zim med letoma 1979 in 2025 ter ugotovili, da je bil ta pokazatelj v preteklosti precej uporabnejši kot v zadnjih letih. V 15 zimah po letu 2011 je teorija pravilno napovedala pričakovani vzorec le šestkrat.

Zato hitro širjenje snega v Sibiriji letos samo po sebi ne pomeni, da bo Evropa pozimi zasnežena in mrzla. Za zanesljivejšo oceno bodo pomembnejši nadaljnji razvoj polarnega vrtinca, spremembe v kroženju ozračja in posodobitve sezonskih modelov.

Trenutna slika tako bolj govori v prid milejši zimi v večjem delu Evrope, z manj snega v nižinah, vendar ostaja možnost hladnejših obdobij odprta. Sezonske napovedi prikazujejo verjetne splošne vzorce, ne pa vremena za posamezne dni, zato se lahko razmere v prihodnjih tednih še precej spremenijo.