Združenje bank Slovenije je v uradnem odzivu sporočilo, da podpira namen predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki naj bi uporabnikom omogočal uporabo različnih plačilnih sredstev, tako digitalnih, kot tudi gotovine. Ob tem so dodali, da podpirajo tudi dostopnost do gotovine in njeno uporabo kot zakonitega plačilnega sredstva, saj se zavedajo pomena finančne vključenosti za vse državljanke in državljane Slovenije.

Opozarjajo pa, da institut osnovnega plačilnega računa že obstaja in zagotavlja dostopne bančne storitve, posebej za socialno ranljive skupine, zato izpostavljajo nekaj nelogičnosti v predlaganem zakonu.

Dostopnost bančnih storitev in finančna vključenost sta že zdaj dobri

"Da sta dostopnost bančnih storitev in finančna vključenost državljank in državljanov že zdaj dobri, je razvidno iz razpoložljivih primerjalnih podatkov, ki za Slovenijo izkazujejo visoko raven dostopnosti do gotovine. To zagotavljajo obstoječa mreža bančnih poslovalnic in bankomatov ter drugi alternativni pristopi, kot so na primer mobilne poslovalnice ali dostop do gotovine na prodajnih mestih," so zapisali in ob tem dodali, da podatki izkazujejo tudi splošno visoko raven finančne vključenosti, denimo delež prebivalcev z odprtimi računi, ki je med najvišjimi na svetu.

"Ob podrobni proučitvi predloga v bančnem sektorju zato ocenjujemo, da predlagane rešitve v več pomembnih vidikih presegajo cilje predloga zakona in odpirajo pomembna pravna, ekonomska, konkurenčna in operativno-izvedbena vprašanja. Zato menimo, da je pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka smiselno in nujno nekatere predloge še preučiti in dopolniti," so prepričani v Združenju bank Slovenije.

"Dostop do gotovine da, vendar tako, da bo deloval tudi v praksi"

Kot so zapisali, se število uporabnikov gotovine v Sloveniji, tako kot v drugih evropskih državah, zmanjšuje. Uporabniki vse pogosteje plačujejo s karticami in drugimi digitalnimi načini, zato se zmanjšuje tudi uporaba poslovalnic in bankomatov.

"Slednje kaže na to, da je pri prihodnji ureditvi pomembno najti pravo ravnotežje: zagotoviti, da bo gotovina dostopna tistim, ki jo želijo uporabljati, hkrati pa ne ustvariti sistema, ki bi zahteval drago infrastrukturo tam, kjer je skoraj nihče ne uporablja," so poudarili.

Potrebni so jasni podatki in poslovna presoja

V nadaljevanju so poudarili, da je pri tako pomembni spremembi, po mnenju bančnega sektorja, ključno vključiti poslovno logiko in najprej natančno ugotoviti, kje in kakšne so v Sloveniji dejanske vrzeli glede dostopa do gotovine, nato pa uskladiti možne rešitve, kako jih odpraviti s ciljnimi ukrepi. Za to bi morali, kot menijo strokovnjaki, sprejeti merljive kriterije, predvideti stroške odpravljanja vrzeli ter vpliv na poslovne modele, konkurenčnost in stabilnost bančnega sistema.

"Zato predlagamo, da se pred sprejetjem zakona predstavijo uporabljena metodologija, podatki in izračuni o pokritosti z bankomati ter poslovalnicami in konkretna območja, kjer je dostopnost do teh storitev po ugotovitvah regulatorja nezadostna. To bi omogočilo, da se rešujejo resnične težave in da se za njih poiščejo najbolj učinkovite rešitve. Če se na posameznem območju države izkaže, da je dostop do gotovine slabši, je po mnenju bančnega sektorja smiselno takšne konkretne vrzeli reševati ciljno, na primer s prerazporeditvijo obstoječih bankomatov, alternativnimi gotovinskimi točkami ali drugimi rešitvami vključno z zagotavljanjem dostopa do gotovine na prodajnih mestih kot pa z administrativno določenimi enakimi obveznostmi za celotno državo," so izpostavili.

Bančni sektor podpira razvoj alternativnih načinov dostopa do gotovine

Kot so zapisali, so takšne rešitve lahko še posebej koristne v manjših krajih, kjer postavitev klasičnega bankomata ali poslovalnice zaradi majhnega števila uporabnikov ni ekonomsko vzdržna. Predlog zakona jih že predvideva, vendar bi jih bilo po mnenju bančnega sektorja smiselno omogočiti bolj prožno, da bodo lahko dejansko dopolnile obstoječo mrežo.

Brezplačne storitve zahtevajo ustrezno infrastrukturo in varnost

Ena od pomembnih novosti predloga je tudi zelo širok nabor brezplačnih bančnih storitev. Predlog ne govori več samo o brezplačnem dostopu do gotovine, temveč med drugim predvideva tudi brezplačno vodenje računa, kartico, spletno in mobilno bančništvo, nakazila ter druge storitve. Pri tem je pomembno razumeti, da gre za širok nabor storitev, katerih zagotavljanje zahteva ustrezno infrastrukturo, tehnologijo, varnostne sisteme, dostopnost poslovalnic in bankomatov ter izpolnjevanje številnih zakonskih zahtev.

"Zato je pri tako obsežni ureditvi pomembno, da je jasno opredeljeno, kako bo sistem zasnovan in kako bo mogoče dolgoročno zagotavljati kakovostne in varne bančne storitve za vse uporabnike," so prepričani.

"Pravila morajo biti enaka za vse ponudnike finančnih storitev"

Predlog bi pomemben del obveznosti zagotavljanja gotovinske infrastrukture naložil predvsem bankam in hranilnicam, ki imajo poslovalnice in bankomate v Sloveniji. A hkrati na slovenskem trgu delujejo tudi ponudniki bančnih storitev, ki poslujejo pretežno ali izključno digitalno in nimajo lastne fizične infrastrukture (na primer t. i. neobanke kot sta Revolut, N26 ipd.). Predlog tega dejstva, po mnenju združenja, ne upošteva, saj predvideva, da lahko bankomate in drugo infrastrukturo uporabljajo tudi stranke neobank, ki k njenemu vzdrževanju ne prispevajo.

"Predlog tako uvaja neenakomerno obravnavo ponudnikov bančnih storitev oziroma banke in hranilnice, ki imajo poslovalnice in bankomate v Sloveniji, postavlja v neenakovreden položaj. Po mnenju bančnega sektorja bi moral predlog poskrbeti, da pri zagotavljanju dostopa do gotovine sodelujejo vsi ponudniki, ki na slovenskem trgu ponujajo bančne storitve, ne glede na to, ali imajo lastno fizično mrežo ali ne. To pomeni, da bi morali najti mehanizem, ki bi omogoči, da tudi ponudniki brez lastne infrastrukture sorazmerno prispevajo k stroškom infrastrukture, ki jo uporabljajo njegove stranke," so povzeli.

Vprašanje izmenjave podatkov med bankami

Za izvajanje nekaterih določb predloga zakona bi banke morale vedeti, koliko brezplačnih gotovinskih storitev je posamezni uporabnik že opravil pri drugih bankah. To pomeni, da bi si banke morale med seboj izmenjevati podatke o uporabnikih in njihovih gotovinskih transakcijah oziroma poimensko slediti vsem transakcijam svojih in strank drugih bank.

"Takšna izmenjava podatkov je v praksi tehnično neizvedljiva tako pri nas kot v tujini, ključno pa je, da je veliko več kot zgolj tehničen izziv. Tovrstna izmenjava informacij bi namreč za stranke bank pomenila popolno izgubo zasebnosti. Gre namreč za podatke, za katere veljajo pravila o varovanju zaupnih in osebnih informacij, zato jih banke med seboj brez jasne zakonske podlage ne morejo izmenjevati Predlog zakona v tem delu ne določa dovolj jasno, kako naj bi se izmenjava podatkov izvajala, kdo bi do njih lahko dostopal in kako bi bili podatki ustrezno varovani," so prepričani.

Po mnenju bančnega sektorja je zato treba že v okviru zakona jasno opredeliti pravno podlago, namen in obseg izmenjave podatkov ter ustrezne varovalke za njihovo varstvo. Bančni sektor si zato želi nadaljnjega konstruktivnega dialoga z Vlado Republike Slovenije, pristojnim ministrstvom in Banko Slovenije, so zaključili sporočilo.