V zdravniških organizacijah z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje na področju javnega zdravstva. "Namesto, da bi javnost spoštovala zdravstvene delavce, spremljamo javni linč vseh tistih, ki si prizadevajo za boljše delovne pogoje in boljšo zdravstveno oskrbo," so zapisali. Stanje, kot ga prikazuje ministrstvo, pa ne ustreza realnosti, ocenjujejo.
Ignorirajo izgorelost zdravnikov, administrativne obremenitve in vse večje zahteve brez ustrezne podpore
Pod izjavo so se podpisali Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Sindikat Praktikum in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Z njo pa se odzivajo na odziv ministrstva na nedavno javno pismo družinski zdravnikov.
"Zdravnice in zdravniki iz celotne Slovenije javno opozarjajo na razmere v zdravstvu, ki jih dihajo in živijo vsak dan, in lahko potrdimo, da so njihova pričevanja realna," so zapisali.
Dodali so, da je nedavno pismo 336 družinskih zdravnic in zdravnikov "razgalilo primarno zdravstvo in pokazalo, koliko dela nas v resnici še čaka, če želimo še naprej imeti dobro in kakovostno javno zdravstvo". Odgovor ministrstva za zdravje pa po njihovih navedbah "nasprotno prikazuje na videz pozitivno sliko trenutnega stanja našega primarnega zdravstvenega sistema in domnevnih napredkov".
Vendar se, kot opozarjajo, ta upodobitev ne ujema z vsakodnevno realnostjo, s katero se srečujejo družinski zdravniki. Podedovani model zdravstvenega varstva, ki ga oglašujejo kot uspešnega, spregleda temeljna vprašanja izgorelosti zdravnikov, administrativnih obremenitev in vse večjih zahtev brez ustrezne podpore.
Vladni ukrepi spodkopavajo kakovost oskrbe
V zdravniških organizacijah so prepričani, da nedavni vladni ukrepi, kot je uredba, po kateri se zdravnikom plačuje le nadomestila za preseganje določenih kvot pacientov, ne pa tudi preventiva ali kurativa, spodkopavajo kakovost oskrbe. "Poleg tega prizadevanja za digitalizacijo, čeprav se zdijo napredujoča, uvajajo nove pritiske z grožnjami glede strogih kazni za neupoštevanje vnosa podatkov, vključno z morebitnim preklicem zdravniških licenc," so izpostavili.
Takšne politike po njihovem mnenju odražajo zaskrbljujoč razkorak "med vladnimi pripovedmi in izkušnjami ponudnikov zdravstvenih storitev na terenu, ki iz prve roke opazujejo poslabšanje kakovosti storitev in naraščajoče pritiske v svojem poklicu".
"To nesoglasje poudarja kritično potrebo, da vlada ponovno razmisli o svojem pristopu in bolj pristno sodeluje z zdravstveno skupnostjo, da razvije rešitve, ki resnično izboljšajo sistem, ne da bi poslabšale izzive, s katerimi se soočajo njeni najpomembnejši delavci," so sklenili v zdravniških organizacijah.
Družinski zdravniki so nedavno v javnem pismu med drugim opozorili, da jih skrbijo pozivi k zvišanju števila opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika, saj zaradi pomanjkanja časa že zdaj bolnikov ne morejo ustrezno obravnavati. Pozivajo tudi, da je nujno razširiti mrežo in privabiti nove zdravnike v družinsko medicino, saj jih je "kronično premalo".
Ministrstvo za zdravje pa je v odzivu med drugim zapisalo, da se števila zdravnikov žal ne da povečati čez noč. Ocenili so tudi, da smo v Sloveniji lahko upravičeno ponosni na naš model primarnega zdravstvenega varstva, ki ga kot primer dobre prakse pogosto izpostavljajo tudi v drugih evropskih državah, poroča STA.
