Predstavniki zavarovalnic in premier Robert Golob so se danes na sestanku v Ljubljani strinjali, da je treba stopiti skupaj pri odpravljanju posledic poplav in vzpostaviti učinkovit program sanacije, je sporočilo zavarovalno združenje. Podpirajo poseben sklad za obnovo in zagotavljajo, da izplačila zavarovancem ne bodo v nobenem primeru ogrožena.

Učinkov poplav na poslovanja še ne morejo oceniti

“V tem trenutku se moramo vsi osredotočiti na to, kako pomagati ljudem in kako zagotoviti pogoje za čim hitrejšo obnovo. Tako zavarovalnice kot tudi vlada imamo skupni interes doseči čim večjo zavarovanost tako prebivalstva kot tudi podjetij v prihodnje,” so po srečanju sporočili iz Slovenskega zavarovalnega združenja. Z vidika zavarovalnic so predstavili potek reševanja situacije na terenu, izvajanje rednih aktivnosti zavarovalnic v takšnih razmerah ter popis in oceno škode.

Vse primere zavarovancev si prizadevajo obravnavati čim hitreje, pristopile so tudi k poenostavljanju procesov reševanja škodnih zahtevkov, kot je to primer izplačila stroškov čiščenja, pri katerih praviloma, odvisno sicer od stopnje poplavljenosti, zavarovalnice škode izplačujejo brez sicer zahtevanih dokazil v obliki računov za čiščenje.

Škoda, ki jo bodo morale zavarovalnice izplačati za naravne ujme v letošnjem poletju, bo rekordna, pravijo. Kakšni bodo končni učinki poplav na poslovanje, še ne morejo oceniti, saj se škoda še popisuje, vsekakor pa pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Njihova pozornost je usmerjena tudi v jesenske mesece, ki so glavni poplavni meseci v Sloveniji.

Izplačila zavarovancev ne bodo ogrožena

Zatrdili so, da “izplačila zavarovancem na podlagi zavarovalnih pogodb ne bodo v nobenem primeru ogrožena, saj so zavarovalnice, ki poslujejo v Sloveniji, tradicionalno konservativne pri svojem poslovanju, imajo visoke solventnostne zahteve (kar izhaja tudi iz dejstva, da je Slovenija naravnim katastrofam izredno izpostavljena država) ter varne oblike svoje zaščite v obliki pozavarovanj“.

Zavarovalnice bodo po preučitvi škodnih zahtevkov in skladno s sklenjeno zavarovalno pogodbo določile višino zavarovalnine, ki bo izplačana zavarovancem, upoštevajoč zavarovalne predpise, so navedli.

Kar se tiče ustanovitve posebnega sklada za obnovo po poplavah, se tudi zavarovalniška panoga strinja, da je treba poiskati ustrezne rešitve za obnovo najbolj prizadetih območij in čim prej poskrbeti za sanacijo po poplavah. Zavarovalnice so se med drugim odzvale pozivu za pomoč pri organizaciji cenitev škod na ravni občin.

Kot še pravijo, imajo zavarovalnice sicer različne možnosti solidarnostne pomoči, ki jo že vrsto let izvajajo v obliki donacij in drugih pomoči prizadetim ali ogroženim skupnostim. “Ta njihova vloga ne bo izostala tudi tokrat,” so napovedali.

Bankam 48 ur za predloge za pomoč ljudem

“Mislim, da je danes skrajni čas, da se vsi, tako zavarovalnice kot banke, zavejo resnosti trenutka, ne da je to prepuščeno samo ljudem. To sporočilo je bilo jasno dano. Vzeli smo si 48 ur, da pridejo tudi banke s konkretnimi predlogi, kako bodo ljudem pomagale,” je v izjavi medijem po srečanjih povedal Golob.

Banke, ki po srečanju izjav niso dajale, po poročanju Radia Slovenija sicer že odlagajo poplačila posojil za komitente, ki jih zaradi poplav ne morejo odplačevati. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je za radio dejal, naj se stranke obrnejo na poslovalnice in se dogovorijo s svetovalci, banka pa do takrat ne bo terjala poplačila.

Kot so pred tem sporočili iz kabineta predsednika vlade, je bil pogovor namenjen pregledu aktualnih razmer po katastrofi, ki je zadela Slovenijo, in ukrepom, ki so jih zavarovalnice in banke že sprejele ali jih še bodo, da bi ublažile stiske ljudi.

Napovedali so, da bo vlada predlog interventnega zakona predvidoma sprejela še ta teden. “Tako za vlado, kot tudi za bančni in zavarovalniški sektor, je pomembno, da se zaupanje ljudi v oba sistema ohrani,” so poudarili v premierjevem kabinetu.

STA