Gozdovi danes prekrivajo približno 58 odstotkov slovenskega ozemlja. Čeprav se je njihova površina od konca 19. stoletja, ko so pokrivali le dobre tretjine države, vztrajno povečevala, se je po poročanju portala slo24.si ta trend po letu 2010 umiril in ostaja stabilen. S tem rezultatom se Slovenija v Evropski uniji uvršča na visoko tretje mesto, takoj za Švedsko in Finsko.
Dinarski del je naravni filter
Najbolj strnjena gozdna območja najdemo na Kočevskem, Notranjskem in delu Dolenjske. Ti obsežni ekosistemi delujejo kot ključni naravni filter, ki zadržuje prašne delce in uravnava temperaturo. Vendar pa naravna moč gozdov ne seže povsod. Kot navaja portal slo24.si, se v zimskih mesecih v mestnih središčih še vedno soočamo z izzivi, ki jih gozdovi sami ne morejo rešiti. Mestni izziv: Kotline in inverzija Ljubljana in Maribor, kljub številnim parkom in bližini narave, ostajata ujetnika svoje lege in človeške dejavnosti. Predvsem v kurilni sezoni se zaradi prometa in ogrevanja v zraku nabirajo prašni delci, ki v obdobjih temperaturnih inverzij ostanejo ujeti pri tleh. Razlika med čistim zrakom kočevskih pragozdov in mestnim smogom v kotlinah tako ostaja eden večjih okoljskih kontrastov sodobne Slovenije.
Za več informacij obiščite slo24.si.
