Zaupanje vladi pri vodenju epidemije je doseglo najnižjo stopnjo od avgusta 2020, je pokazala raziskava #Novanormalnost družbe Valicon. Vladi namreč sploh ne zaupa 48 odstotkov anketirancev, popolnoma ji pa pri upravljanju epidemije zaupa 7 odstotkov vprašanih. Narasel je delež tistih, ki menijo, da so trenutni ukrepi premalo strogi, poroča STA.
Raziskavo je družba Valicon izvedla v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si, in sicer od 12. do 14. novembra, v njej pa je sodelovalo 523 ljudi.
Izmerjena stopnja zaupanja, ki predstavlja razliko med deležem pozitivnih in negativnih odgovorov, znaša -60 in je tako že zelo blizu stopnji zaupanja v vlado kot institucijo na sploh, ki je oktobra letos v raziskavi Ogledalo Slovenije znašala -62. Prva izmerjena vrednost zaupanja vladi pri vodenju epidemije avgusta lani je znašala -27, najnižja do sedaj izmerjena vrednost pred tokratno meritvijo pa -57 in je bila izmerjena konec aprila letos.
So ukrepi preblagi ali prestrogi?
V zadnjih dveh meritvah, ki se izvajajo na 14 dni, je ponovno narasel delež tistih, ki menijo, da so trenutno sprejeti ukrepi vlade za obvladovanje širjenja novega koronavirusa premalo strogi – tako meni 42 odstotkov vprašanih. Višji delež je bil izmerjen le v začetku epidemije sredi marca lani, takrat je tako menilo 61 odstotkov vprašanih. Podobno visok je bil le še konec julija lani, ko je tako odgovorilo 39 odstotkov ljudi.
Mnenje glede potrebne strogosti ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa še ni bilo nikoli tako razdvojeno, ugotavljajo pri Valiconu. Dvema petinama tistih, ki menijo, da so ti ukrepi premalo strogi, stoji nasproti podobno visok delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prestrogi, teh je 36 odstotkov. Posledično je Valicon zabeležil enega najnižjih deležev pri odgovoru, da so ukrepi “ravno pravšnji”, tako meni 22 odstotkov vprašanih.
Takšna sta indeksa normalnosti in optimizma
Indeks normalnosti, s katerim spremljajo osebno doživljanje razmer, in indeks optimizma, s katerim spremljajo oceno nadaljnjega razvoja dogodkov v zvezi s širjenjem virusa, ostajata na enakih ravneh kot v pretekli meritvi. Za indeks normalnosti je tak pojav običajen, ne pa tudi za indeks optimizma, ki ostaja na -70, saj se do sedaj še ni zgodilo, da bi ta vztrajal na tako ekstremno nizki ravni več kot eno meritev, so pojasnili.
Indeks normalnosti pa vztraja na do sedaj najnižji izmerjeni vrednosti -44 in po navedbah Valicona predstavlja pomembno razliko na ravni posameznih odgovorov. Ponovno je namreč narasel delež tistih, ki menijo, da je trenutna situacija “povsem brezupna”, tako meni 6 odstotkov vprašanih, v predhodni meritvi pa 4 odstotke vprašanih. Prav tako je narasel delež tistih, ki situacijo opisujejo kot “kritično, na trenutke kaotično”, teh je 18 odstotkov.
16 odstotkov ljudi se zagotovo ne bo cepilo
Nespremenjen je ostal tudi indikator minimalne dosegljive precepljenosti v populaciji med 18 in 75 let, ta znaša 77 odstotkov. Indikator zajema delež že vsaj enkrat cepljenih, vseh, ki pravijo, da se bodo zagotovo cepili, dve tretjini tistih, ki se bodo verjetno cepili in polovico tistih, ki pravijo, da se bolj verjetno ne bodo cepili. Medtem pa se je indikator maksimalne dosegljive precepljenosti, ki zajema seštevek vseh, razen tistih, ki se “zagotovo ne bodo cepili”, povečal za eno odstotno točko in znaša 84 odstotkov.
