Vlada bo v četrtek obravnavala paket davčnih sprememb, v katerega je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča vključila predvsem ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Uveljavljeni naj bi bili 1. januarja 2025, medtem pa na ministrstvu pripravljajo še nove predloge na davčnem področju.

Prvi paket sprememb

Da je vlada v koalicijsko usklajevanje poslala izhodišča davčnih sprememb, usmerjenih tudi v zviševanje dodane vrednosti, je že v petek na srečanju z obrtniki in podjetniki povedal premier Robert Golob. Kot je dejal, so v okviru načrta za dvig produktivnosti oblikovali deset ukrepov. Med njimi je izpostavil povečanje konkurenčnosti države v globalni bitki za talente, spodbujanje zagonskih podjetij in nagrajevanje zaposlenih prek delnic oziroma deležev podjetij.

Boštjančič je po današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja potrdil, da bo vlada ta paket ukrepov obravnavala na četrtkovi seji. Gre za prvi paket sprememb, katerega najpomembnejši del se nanaša na naslavljanje konkurenčnosti našega gospodarstva, je povedal. "Srednje- in dolgoročno je ključno povečevanje dodane vrednosti, ker je to edini način, da bomo ustrezno naslovili vse izzive in pričakovanja prebivalcev naše države," je dejal.

O podrobnostih ni želel govoriti, je pa dejal, da je optimističen tako glede sprejema prvega paketa davčnih sprememb kot dodatnih ukrepov, ki jih bodo na ministrstvu predstavili jeseni.

Kakšne so napovedane spremembe?

O izhodiščih za davčno reformo, ki so od petka v koalicijskem usklajevanju, še ta mesec pa naj bi jih dali v javno razpravo, so že poročali nekateri mediji. Da bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami inovatorkami, na ministrstvu za finance predlagajo tri ukrepe, poroča portal Forbes Slovenija. To so petletna ugodnejša davčna obravnava za visokokvalificirane kadre pod 40 let, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo oz. so v Sloveniji zaposleni tuji državljani, davčne spodbude za nagrajevanje v startupih ter spremembe pri nagrajevanju z delnicami na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje.

V drugem sklopu je kopica malih ukrepov, ki naj bi po mnenju ministrstva prinesli bolj mednarodno konkurenčen in pravičen davčni sistem. Forbes med njimi našteva možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance, dvig praga za vstop v sistem DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa ter črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino.

Poleg tega naj bi kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) znova izključili iz obdavčitve. Omogočili naj bi tudi prenašanje neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšali ukrep ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih pet let in jo nato postopno zviševali ter omejili znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini.

Govora tudi o podražitvi sladkih, energijskih in alkoholnih pijač

V tretjem sklopu je ministrstvo združilo ukrepe, ki "niso namenjeni pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov", ampak primarno naslavljajo druge politike in cilje, še navaja Forbes. Med temi ukrepi so zvišanje DDV za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače z 9,5 odstotka na 22 odstotkov ter manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače. Časovno naj bi omejili prenašanja davčnih izgub, odpravili izjemo, da samopostrežni avtomati ne izdajajo računa, ter določili kot trajno višino olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je bila v zadnji dohodninski noveli določena za leti 2023 in 2024.

STA