V Sloveniji in svetu zanimanje za zdravila za zdravljenje debelosti strmo narašča, poslužujejo se jih tako zvezdniki, kot vsakdanji ljudje, ki se že od nekdaj borijo z odvečnimi kilogrami. A pred uporabo se je treba dobro pozanimati, komu so sploh namenjena, in predvsem zavedati, da ne gre za čudežno dolgotrajno rešitev brez vloženega truda.

Pri nas za zdravljenje debelosti trenutno odobrenih pet zdravil

Po podatkih nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog je imelo leta 2024 v Sloveniji 39 % odraslih oseb normalno telesno maso, 39 % čezmerno telesno maso in 21 % debelost, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Naraščajoča prevalenca debelosti bo v naslednjih treh desetletjih glede na analize Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v državah OECD zmanjšala bruto domači proizvod za povprečno 3,3 % in hkrati skrajšala pričakovano življenjsko dobo za približno tri leta. 

[[image_1_article_92293]] 

Debelost je eden največjih javnozdravstvenih problemov, ki znatno vpliva na kvaliteto življenja. V zadnjem času v Sloveniji in svetu strmo narašča zanimanje za zdravila za zdravljenje debelosti, odgovarja doc. dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine z Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor. Dodaja, da kljub temu pa zdravila še vedno prejema bistveno manj ljudi, kot bi jih bilo do njih upravičenih, delno tudi na račun cene zdravila, ki je marsikdo ne more pokriti.

Kot pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so zdravila za zdravljenje debelosti samoplačniška.

"V Evropski uniji, torej tudi pri nas, je za zdravljenje debelosti trenutno odobrenih pet zdravil: tablete orlistata, tablete naltreksona in bupropiona ter podkožne injekcije liraglutida, semaglutida in tirzepatida," pojasnjuje doc. dr. Krajnc. Najbolj uporabljeni in učinkoviti v zadnjih letih sta semaglutid (Wegowy) in tirzepatid (Mounjaro). "Posebno mesto ima setmelanotid, ki je namenjen le redkim oblikam debelosti in za veliko večino ljudi ni primeren," še pravi in dodaja, da so v različnih fazah razvoja možna še druga zdravila.

Nekatera izmed zdravil, liraglutid, semaglutid in tirzepatid, so prvotno sicer namenjena zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. "Hujšanje so zdravniki sprva opazili kot stranski učinek pri ljudeh s sladkorno boleznijo, nato pa so sledile dodatne raziskave pri ljudeh brez sladkorne bolezni," pojasnjuje doktor. Ob tem dodaja, da je semaglutid na voljo v dveh oblikah, Ozempic za sladkorno bolezen in Wegovy za debelost - učinkovina je pri obeh ista, pri debelosti pa se pogosto uporablja v večjih odmerkih.

Od 2019 do 2025 Ozempic ali Mounjaro na beli recept prejelo prek 4000 pacientov

Zdravili semaglutid in tirzepatid sta dostopni na recept, ki ga lahko predpiše tudi izbrani osebni zdravnik, zdravljenje pa oseba plača sama, torej se izda beli recept. ZZZS zdravila za indikacijo debelosti ne krije, na zeleni recept je pod določenimi pogoji dostopen semaglutid pri sladkorni bolezni, pojasnjuje doktor.

"Samo iz zbirke receptov ni možno sklepati, kaj je indikacija za predpis zdravila," odgovarjajo na NIJZ. Je pa posredno to mogoče sklepati iz kombinacije sočasno predpisanih zdravil na zeleni recept. Najverjetneje se tudi vsi beli recepti s predpisom teh zdravil uporabljajo za zdravljenje debelosti, dodajajo. Posredovali so nam tudi zadnje razpoložljive podatke o številu izdanih receptov.

[[image_2_article_92293]]

"V celotnem obdobju 2019-2025 (junij) obstaja 4.096 pacientov, ki so kadarkoli prejeli Ozempic in/ali Mounjaro na beli recept," pojasnjujejo na inštitutu. 

Od teh obstaja 3.014 pacientov, ki so prejeli Ozempic ali Mounjaro na beli recept, in pred tem niso prejemali nobenih ostalih zdravil iz ATC skupine »A10 Zdravila za zdravljenja diabetesa«, dodajajo. V prvi polovici lanskega leta so vsi prejemniki zdravila (torej najmanj 549 različnih pacientov) prejeli zdravilo Mounjaro na beli recept (se pravi uporaba za namene hujšanja, ki ni v breme ZZZS), od tega jih 269 prej ni prejemalo nobenih ostalih zdravil iz ATC skupine »A10 Zdravila za zdravljenja diabetesa«, vključno z zdravilom Ozempic, še pojasnjujejo.

"Zdravila so namenjena odraslim, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: indeks telesne mase (ITM) 30 kg/m2 ali več, ne glede na druge bolezni, ali ITM 27 ali več skupaj z vsaj eno boleznijo, povezano s prekomerno težo — na primer sladkorno boleznijo tipa 2, zvišanim krvnim tlakom, motnjo v maščobah v krvi ali apnejo v spanju, in premajhen učinek same spremembe prehrane in gibanja," pojasnjuje doc. dr. Krajnc. Semaglutid je sicer odobren tudi za mladostnike od 12. leta dalje. "Pri semaglutidu in tirzepatidu se zdravilo praviloma ne predpisuje po prebolelem vnetju trebušne slinavke in redki vrsti raka ščitnice," še dodaja.

Kako sploh delujejo zdravila za hujšanje?

Ko pojemo obrok, črevo v kri sprosti hormone, ki možganom sporočijo, da je hrane dovolj. Ti hormoni se imenujejo inkretini, njihov učinek pa traja le kratek čas, pojasnjuje doc. dr. Krajnc. "Semaglutid, liraglutid in tirzepatid ta hormonski signal posnemajo, vendar za dalj časa — tedenska injekcija ga vzdržuje ves teden," nadaljuje. Ob uporabi teh zdravil torej hujšamo, ker v telo zaradi manjšega občutka lakote in hitrejšega občutka sitosti vnesemo manj hrane.

Posledice so tri: manj lakote, ker zdravilo deluje neposredno na predele možganov, ki uravnavajo apetit, hitrejši občutek sitosti in manj razmišljanja o hrani.

"Tirzepatid deluje na dva hormonska receptorja hkrati, kar pojasnjuje njegov nekoliko močnejši učinek. Starejši orlistat deluje drugače in ne preko možganov: v črevesu zavre encim, ki razgrajuje maščobe, zato se del zaužite maščobe ne vsrka. Mysimba deluje v možganih, na poti, povezane z apetitom in nagrajevanjem," še dodaja doktor. 

[[image_4_article_92293]]

Nekateri izgubijo zelo veliko, drugi skoraj nič

Teža se začne zniževati že v prvih tednih po začetku zdravljenja, vendar se odmerek namenoma zvišuje počasi, več tednov ali mesecev zaradi prenašanja zdravila. Kot najpogostejše neželene učinke doktor izpostavlja slabost, bruhanje in drisko, ki so ob prehitrem zviševanju odmerka precej hujši, večinoma pa blagi in se sčasoma umirijo. Zanesljiva ocena je mogoča po treh do štirih mesecih, največji učinek v raziskavah je bil izmerjen šele po približno enem letu do leta in pol.

Posamezniki pa ne morejo pričakovati, da bodo z uporabo teh zdravil zagotovo shujšali, nekateri izgubijo zelo veliko, drugi skoraj nič.

"Za pomembno štejemo izgubo vsaj 5 % telesne mase. Če po 3-4 mesecih ni pomembnega učinka, opravimo ponovno presojo in pogosto zamenjavo ali ukinitev zdravila," pojasnjuje doc. dr. Krajnc. Večina bolnikov ob zdravljenju z zdraviloma prve izbire sicer doseže za zdravje ugodno izgubo telesne mase. 

Takšno zdravljenje praviloma traja dolgo, pogosto je celo trajno. "Ker je debelost kronična bolezen, se ta zdravila obravnavajo podobno kot zdravila za krvni tlak: delujejo, dokler jih bolnik jemlje. Po prekinitvi se teža pri večini ljudi ponovno prične večati," opozarja doktor. Bolnike sicer že pred začetkom zdravljenja opozorijo na to.

[[image_3_article_92293]]

Pri zdravljenju debelosti sta še posebej pomembna sprememba življenjskega sloga in celostni multidisciplinarni pristop. Tako tudi ob jemanju zdravil za hujšanje posamezniki še vseeno ne smejo pozabiti na zmanjšan kalorični vnos in povečano telesno dejavnost - zdravila so namreč mišljena le kot dodatek.

Za to obstaja več razlogov, med drugim ohranjanje mišic, preprečevanje vrnitve kilogramov in zdravje onkraj tehtnice. "Sama sprememba prehrane in gibanja pri večini prinese skromnejšo izgubo teže, običajno nekaj odstotkov. Zdravila to nadgradijo, ne nadomestijo," je sklenil doc. dr. Krajnc.