Predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje so se v luči tragičnih dogodkov v Srbiji s policisti danes dogovorili, da bo v okolici slovenskih šol začasno povečana navzočnost policije. Policisti so pripravljeni na sodelovanje z vodstvi šol, da bi se skupaj dogovarjali o možnostih zgodnjega odkrivanja tveganja za morebitne pojave nasilja.

Kdo lahko naredi največ, da ne pride do tovrstnih tragedij?

Z ministrstva so sporočili, da je odgovornost vseh, ki so vpeti v izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, da spoštujejo predpisane protokole obravnave nasilja v šolah, ob tem pa pristope glede na dogajanje ves čas izboljšujejo. “Moralna dolžnost vseh tistih, ki vzgajajo in izobražujejo otroke, tako doma kot v šoli, pa je, da poskrbijo za varno, urejeno, zdravo in spodbudno okolje, v katerem bodo imeli otroci in mladostniki kar največ možnosti za zdrav in vsestranski osebni razvoj,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Naša dolžnost je, da v slovenskih v šolah postanemo še pozornejši na vse oblike pojavov, ki bi pri učencih ali dijakih utegnili nakazovati težave, ki bi jih sčasoma lahko občutili kot nepremostljive in bi jih morebiti lahko pahnili tudi v usodna dejanja,” menijo na ministrstvu. Dodali so, da zato sodelujejo z vsemi pristojnimi institucijami, ki delujejo na polju zgodnjega odkrivanja in preprečevanja nasilja, tako v šolskem prostoru kot zunaj njega.

Ministrstvo je danes ravnateljem osnovnih in srednjih šol poslalo okrožnico s prošnjo, da se “poslušamo, sprejemamo in konstruktivno pristopamo k reševanju vprašanj in stisk vseh, vključenih v šolski prostor“.

Predsednik združenja ravnateljev pri preprečevanju ekscesov v šolah stavi na družino

Ob tragediji v Beogradu so se tudi v Sloveniji pojavili pozivi k razmislekom o šolskem sistemu, ki bi bil bolj pozoren na otroke. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan pravi, da so njihove možnosti omejene. Otrok vzorce vedenja pridobi v družini, je opozoril za STA.

Pečan meni, da je iluzorno pričakovati stoodstotno pripravljenost šol na dogodke, ko je bil sredin strelski napad učenca na beograjski šoli. “Nikjer na svetu šole niso pripravljene na kar koli takšnega, ker tudi ne morejo biti,” je zatrdil.

S praktičnimi ukrepi lahko do neke mere zmanjšamo verjetnost za ekscesne dogodke, to pa je na žalost tudi vse.

Šole se po njegovih navedbah lahko hermetično zaprejo, imajo varnostnike in kamere, a še vedno ne bodo popolnoma varne, kar po njegovih besedah kaže tudi beograjski primer, kjer je bil med žrtvami tudi varnostnik. “S praktičnimi ukrepi lahko do neke mere zmanjšamo verjetnost za ekscesne dogodke, to pa je na žalost tudi vse,” ugotavlja. Se pa na šolah že zdaj veliko pogovarjajo o primernosti in sprejemljivosti določenih ravnanj, je zagotovil.

So krivi starši, ki ne poznajo uporabniških imen in gesel svojih otrok?

Ob vprašanju, kdo lahko kaj naredi za čim manjšo verjetnost takih dogodkov, pa stavi na družino. Ob tem pa se strinja z nekaterimi ocenami, da je družinsko življenje pri nas že dlje časa v “totalni” krizi. Otroci po njegovih besedah v družini pridobijo vrednote, prav tako se v družini naučijo načina vedenja. Poudaril je, da morajo biti starši odgovorni, a po drugi strani opaža, da je neodgovornih staršev ogromno.

Konkretno izpostavlja tudi dostopnost mladih do spornih vsebin na spletu. Skrbijo ga zlasti družbena omrežja, kjer je najti tudi zapise, ki slavijo napadalce. “Starši, ki ne poznajo uporabniških imen in gesel profilov, ki jih uporabljajo njihovi otroci, so neodgovorni od prvega do zadnjega,” je kritičen. Dokler starši ne bodo imeli pod nadzorom otrokove uporabe interneta tako ne pričakuje sprememb.

STA