Za županjo občine Ruše na prihajajočih lokalnih volitvah kandidira tudi Barbara Jert, dolgoletna občinska svetnica, ki je v lokalni politiki aktivna že od leta 2014. V tem času je sodelovala v različnih odborih in komisijah, za kandidaturo pa se je, kot pravi, odločila po letih dela v lokalni skupnosti in pogovorov z občankami in občani.

Zastavili smo ji nekaj vprašanj. 

Zakaj ste se odločili kandidirati za županjo občine Ruše?

Odločitev za kandidaturo ni prišla čez noč. Dozorela je skozi leta dela v lokalni skupnosti in skozi številne pogovore z občankami in občani. Od leta 2014 sem občinska svetnica, sodelovala sem v različnih odborih in komisijah ter vodila Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V mandatu 2022–2026 sem predsedovala Odboru za družbene dejavnosti, zato dobro poznam področja šolstva, kulture, športa, sociale, zdravstva in mladine.

V teh letih sem dobro spoznala, kako občina deluje in kaj je potrebno, da se dobre ideje spremenijo v konkretne rezultate. Za kandidaturo sem se odločila, ker verjamem, da imajo Ruše veliko potenciala, ki ga še nismo dovolj izkoristili. Imamo Pohorje in Dravo, podjetja in podjetnike, močna društva, športno in kulturno tradicijo ter predvsem veliko sposobnih ljudi in dobrih idej. Toda dobre ideje same po sebi niso dovolj. Potrebujemo jasne prioritete, dobro pripravljene projekte in občino, ki zna stvari povezati ter jih tudi izpeljati.

Ne kandidiram zato, ker bi mislila, da lahko ena oseba sama vodi razvoj občine. Občine ne razvija en človek. Potrebujemo dobro občinsko upravo, sodelovanje občinskega sveta, krajevnih skupnosti, gospodarstva, društev in predvsem odprt dialog z občani. Svoje izkušnje iz vodenja, organizacije, projektnega dela in lokalnega odločanja želim uporabiti za dolgoročen in premišljen razvoj Ruš ter za bolj pregledno odločanje v sodelovanju z ljudmi.

Katere tri točke vašega programa bi izpostavili kot najpomembnejše za prihodnja štiri leta?

Če bi morala izpostaviti tri področja, bi jih strnila zelo preprosto: urejen kraj, skrb za ljudi in razvoj, ki prinaša koristi občanom.

Prvi temelj je urejen prostor in kakovost vsakdanjega življenja. Ljudje ne živijo od velikih besed, ampak od tega, ali imajo urejeno cesto, pločnik, varno pot za otroke, kanalizacijo in dobro komunalno infrastrukturo. To so osnovne stvari, ki jih mora občina urejati sistematično in dolgoročno. Hkrati potrebujemo premišljeno prostorsko načrtovanje, da bomo vedeli, kje se lahko razvijajo stanovanja, gospodarstvo in druge dejavnosti ter kako bomo reševali prometna vprašanja, vključno z obvoznico.

Drugi temelj so ljudje - od mladih družin do starejših. Mladi morajo imeti razlog, da v Rušah ostanejo in si tukaj ustvarijo življenje. Starejšim pa moramo omogočiti čim bolj dostopne storitve in kakovostno življenje v domačem okolju. Posebno pozornost bom namenila razvoju storitev za starejše in dolgotrajni oskrbi ter boljšemu povezovanju občine, zdravstvenih in socialnih služb ter drugih izvajalcev. Pomembna je tudi podpora društvom, športu, kulturi in gasilcem, saj prav ti pomembno soustvarjajo življenje v kraju.

Tretji temelj je gospodarski in turistični razvoj, povezan z Dravo in Pohorjem. Ruše imajo izjemno lego. Na eni strani Pohorje, na drugi Dravo. To moramo bolje povezati z gospodarstvom, podjetništvom, športom, rekreacijo in turizmom. Prizadevali si bomo izboljšati pogoje za podjetnike in nove investicije ter gospodarski razvoj povezovati z rekreacijo, kolesarstvom in turistično ponudbo. Vsa tri področja imajo isti cilj: da se razvoj občine pozna v vsakdanjem življenju ljudi. 

Če boste izvoljeni, katera bo prva konkretna stvar, ki bi jo želeli urediti oziroma spremeniti?

Ena prvih stvari bo konkreten in javno dostopen pregled vseh pomembnejših občinskih projektov. Občani morajo vedeti, kaj se v občini dejansko pripravlja: kateri projekti so pripravljeni, kateri so še na ravni ideje, kaj je že projektirano, za kaj je denar zagotovljen in za katere projekte bomo morali sredstva še pridobiti. Na tej podlagi bomo določili jasne prioritete za celoten mandat in javnosti predstavili okviren časovni načrt njihove izvedbe.

Pomembno se mi zdi, da ljudje ne slišijo samo, kaj je občina že naredila, ampak da lahko spremljajo, v kateri fazi je posamezen projekt in kaj se z njim dejansko dogaja ter participirajo svoje ideje in pobude. Med prvimi razvojnimi nalogami bo tudi nadaljevanje in posodobitev prostorskega načrtovanja občine, dobro vzdrževanje obstoječega in ureditev cest. Pri tem si želim več sodelovanja javnosti, vključevanje krajevnih skupnosti in čim hitrejšo izvedbo. Kjer bo mogoče, bomo dajali prednost prenovi praznih stavb in degradiranih območij pred nepotrebnim poseganjem na nova zemljišča. Spremeniti želim tudi način komunikacije občine z ljudmi. Občani morajo imeti možnost povedati svoje mnenje dovolj zgodaj, ko je na odločitve še mogoče vplivati, ne šele takrat, ko je praktično že vse odločeno.

Kje vidite največjo razvojno priložnost občine v prihodnjih štirih letih?

Največjo razvojno priložnost vidim v tem, da stvari, ki jih Ruše že imajo, bolje povežemo v celoto. Glede na lego naše občine moramo razvijati prednosti, ki jih imamo ter jih povezati v skupno razvojno zgodbo. V tem pogledu zelo zaostajamo za ostalimi. Na Dravi vidim možnosti za razvoj rekreacijskih vsebin in doživetij, na Pohorju nadaljnji razvoj pohodništva in kolesarstva, tudi v povezavi Areh-Ruše. Pomembno je, da turistična ponudba občine postane bolj povezana in prepoznavna. Pomemben del te zgodbe je tudi gospodarstvo. Obstoječa degradirana območja, med njimi območje TDR, predstavljajo pomemben razvojni potencial. Naloga občine je, da skupaj z lastniki in drugimi deležniki preveri prostorske in infrastrukturne pogoje ter ustvarja okolje, ki je zanimivo za podjetništvo in investicije.

Vzpostaviti želim tudi jasnejšo vstopno točko za podjetnike in izboljšati podporo malim podjetjem. Toda razvoj ne sme biti namenjen samo obiskovalcem ali investitorjem. Na koncu je najpomembnejše vprašanje zelo preprosto: ali se zaradi tega v Rušah bolje živi? Zato morajo biti gospodarstvo, turizem, stanovanja, promet in kakovost javnih storitev del iste povezane razvojne zgodbe.