Na okrogli mizi »Ali zmoremo skupaj?«, ki jo je pred kratkim organiziral Svet za starejše Mestne občine Maribor, so sogovorniki spregovorili o tem, kako izboljšati kakovost bivanja za starejše ljudi in ob tem najti ustrezne rešitve za težave, s katerimi se soočajo starostniki v vsakdanjem življenju. Ena izmed teh so tudi dvigala v večstanovanjskih stavbah. 

Slovenija brez programa vgradnje dvigal

Član Sveta za starejše Mestne občine Maribor, Tomaž Kšela, je na okrogli mizi izpostavil problematiko, ki se po njegovem mnenju, v Sloveniji ne jemlje dovolj resno. V svojem govoru se je dotaknil zelo konkretnega problema, in sicer pomanjkanja vgrajenih dvigal v večetažnih stavbah. Kot je poudaril Kšela, se ljudje preveč osredotočajo na drobne težave, namesto da bi se lotili večjih, težje rešljivih problemov, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje - eden takšnih je pomanjkanje programa vgradnje dvigal.

Dvigala nima niti petina vseh stanovanjskih stavb v državi

Kšela ni želel razpredati o nujnosti dvigal, temveč se je osredotočil predvsem na dejstva. V Sloveniji je okoli 555.000 stavb, v katerih je vsaj en del namenjen stanovanjski rabi.

»Od tega jih je preko 14.700 s petimi ali več etažami, ki bi po zahtevah za novogradnje morale biti opremljene z dvigalom. Dejansko pa je z dvigalom opremljenih le okoli 2.600 takih stavb, kar pomeni, da imamo le 17,5 odstotka stanovanjskih stavb s petimi ali več etažami, ki so opremljene z dvigalom. V slovenskem stanovanjskem skladu je preko 240 tisoč stanovanj, ki niso opremljena z dvigali, od tega jih je preko 150 tisoč v stavbah s petimi in več etažami.« je predstavil podatke Kšela.

Težava za okoli 130.000 starejših oseb

Na podlagi teh podatkov Kšela ocenjuje, da v stanovanjih brez dvigal živi približno 125.000 do 130.000 starejših oseb, od tega jih je okoli 80.000 do 85.000 v stavbah s petimi ali več etažami.

»V Sloveniji v stanovanjih brez dvigal prebiva več starejših ljudi, kot ima Maribor prebivalcev. To je en tak podatek, da si ga lažje zapomnimo.«

[[image_1_article_93304]]

Pristojna ministrstva težavo nenehno prelagajo

Po besedah Kšele, v Sindikatu upokojencev Slovenije in v Svetu za starejše Mestne občine Maribor pred tem velikim družbenim problemom ne mižijo. Tako so predstavniki Sindikata upokojencev Slovenije od leta 2019 vsaj dvakrat obiskali pristojna ministrstva v levih in desnih vladah ter jih opozorili na to problematiko. Čeprav so se predstavniki ministrstev strinjali, da gre za velik problem, se stvari niso premaknile naprej, zato Kšela meni, da gre pri naših politikih za izmikanje in beg pred odgovornostjo.

»Šele pred kratkim je Ministrstvo za solidarno prihodnost ob pripravi Nacionalnega stanovanjskega programa 2025 - 2030 vendarle naslovilo problem vgradnje dvigal v večetažne stavbe, vendar konkretnih rešitev še ni ponudilo. Tako je Slovenija med zadnjimi državami v Evropski uniji, ki nimajo programa za vgradnjo dvigal v stanovanjske stavbe brez njih.«

Za zgled bi si lahko vzeli Hrvaško

Slovenija tako ostaja ena izmed »črnih« točk v Evropi, kjer to področje ni urejeno, saj ne vodi niti uradne statistike. Kot je poudaril Kšela, so takšno popolno ignoranco do tega problema v Evropski uniji do sedaj pokazale samo še oblasti v Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem, Slovaškem, Malti in na Cipru.

Prav nasprotno so se te težave lotili na Hrvaškem. Tam je konec januarja hrvaška vlada sprejela program vgradnje dvigal v obstoječe stavbe in za njegovo izvajanje zadolžila Ministrstvo za prostorsko urejanje in gradbeništvo. Po tem programu, za katerega so v proračunu zagotovili 2 milijona evrov letos in 3 milijone naslednje leto, bo država krila eno tretjino stroškov vgradnje dvigala v gospodarske stavbe.

»Program bo omogočil tudi občinam, da podprejo vgradnjo dvigal s svojimi subvencijami v višini od 10 do 20 odstotkov. V povprečju stane na Hrvaškem vgradnja dvigala v štirietažni blok s 16 stanovanji okoli 100 tisoč evrov, mogoče danes že malce več. Ob državni subvenciji bo odpadlo na stanovanje nekaj več kot 4 tisoč evrov. Če bo subvencijo dodala še občina, pa nekaj več kot 3 tisoč evrov, ki jih bodo lahko lastniki poravnali v obrokih. Pri vgradnji dvigal bi vsak lastnik moral prispevati 3 do 4 tisoč evrov, kar, če pogledamo vozni park v Sloveniji pred bloki, ni strošek, ki si ga Slovenija ne bi mogla privoščiti.«

Z izgradnjo dvigal bi pridobilo tudi gospodarstvo

Izgradnja dvigal po hrvaškem modelu bi imela pozitivne učinke tudi na gospodarstvo. Po ocenah Kšele bi se lahko z investicijami v gospodarstvo prelilo kar 1,2 milijarde evrov, zato se čudi, da se nobeno ministrstvo že s tega vidika ne loti problematike resneje. Podobno kot na Hrvaškem, so tudi v sosednji Avstriji pripravili rešitev za odpravo arhitekturnih ovir, med katere sodi tudi vgradnja dvigal ter stopniščnih dvigal.

»Programe za vgradnjo dvigal, ki naslavljajo enega največjih problemov starejših in invalidov v vsej Evropi, pa tudi drugih gibalno oviranih ljudi, imajo v okoli 18 državah Evropske unije, med njimi pa žal ni Slovenije,« ugotavlja Kšela.

Ministrstva si prelagajo odgovornost

Medtem ko je v veliki večini držav Evropske unije jasno določeno, katero ministrstvo ali drugi organ je pristojen za vgradnjo dvigal, pa se pri nas problematika usklajuje na medresorski ravni, kar vodi do tega, da še vedno ni ustreznega programa.

Kšela opozarja, da je bilo dovolj časa, da bi pristojni pristopili k reševanju težave in meni, da je skrajni čas, da Slovenija dobi uresničljiv program za njihovo vgrajevanje. Pri tem so lahko v pomoč pozitivne izkušnje iz drugih držav Evropske unije, kjer je za pripravo pristojno eno ministrstvo, izvedbo vodi en sam nosilec, vključene pa so tudi lokalne skupnosti, zlasti mestne občine. Zakonodaja bi bila poenostavljena, med drugim z uvedbo soglasja 50 odstotkov + 1, ki posameznikom preprečuje blokiranje investicij, tihim soglasjem in enostavnejšimi postopki pridobivanja dovoljenj.

»Ob tem pa se je najpomembneje zavedati, da številni starejši, ki so zdaj ujetniki v svojih stanovanjih, nimajo časa čakati, dvigala bi potrebovali že včeraj,« je zaključil Kšela.