Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, šest jih je bilo proti. Med glavnimi cilji je izpostavila okrepitev digitalnih znanj in kompetenc.

Prizadevala si bo za razvijanje vsebin na platformah v slovenščini

Stojmenova Duh, ki trenutno v vladi Roberta Goloba vodi službo vlade za digitalno preobrazbo, je naštela doslej opravljeno delo in naloge, ki si jih je zastavila za po tistem, ko bo vladna služba prerasla v ministrstvo.

Emilija Stojmenova Duh je 37-letna doktorica znanosti s področja elektrotehnike. Preden je junija lani prevzela vodenje službe vlade za digitalno preobrazbo, je opravljala delo izredne profesorice na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

DZ je že sprejel zakon o elektronskih komunikacijah, prav danes je vlada sprejela predlog novele zakona o digitalni vključenosti, je povedala. Kot naslednjega je navedla pripravo predloga zakona o elektronskem poslovanju na trgu, prizadevala si bo za razvijanje vsebin na platformah v slovenščini. “Z digitalizacijo opažamo, da marsikatera vsebina ni več na voljo v slovenskem jeziku,” je dejala.

“Osnova za digitalno preobrazbo je vsekakor digitalna infrastruktura,” je ugotovila. Do leta 2025 si tako želi zagotoviti pokritost s širokopasovnim internetom za vsa naseljena območja, glede omrežja 5G pa je dejala, da naj bi bilo do leta 2025 na voljo v vseh mestnih naseljih in na glavnih primestnih poteh, pet let pozneje pa v vseh naseljenih območjih v državi. Gradili bodo tudi odprte bazne postaje.

“Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva”

Kot enega izmed osrednjih ciljev sedanje vladne službe oziroma bodočega ministrstva je izpostavila digitalna znanja in kompetence. “Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva,” je dejala in navedla cilj povečati delež prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in kompetencami z današnjih 50 na 80 odstotkov do leta 2030. “To pomeni, da lahko uporabljajo vse javne storitve, ki so na voljo,” je dejala.

Marsikdo sicer digitalno pismenost razumeva napačno. Digitalna pismenost je veliko več kot zgolj to, da znaš uporabljati družbena omrežja oziroma mobilni telefon, je dejala. Gre za pet različnih kategorij, je pojasnila in naštela informacijsko in podatkovno pismenost, varnost na spletu, sodelovanje in komunikacijo z uporabo digitalnih tehnologij, ustvarjanje digitalnih vsebin ter reševanje problemov.

Strinjala se je s poslanko NSi Ivo Dimic, da se med mladimi povečuje zasvojenost z aplikacijami na pametnih napravah, a dodala: “Ugotavljamo, da moramo najprej začeti z učitelji.” Problematiko bodo naslovili v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, ki bo v kratkem objavilo razpis za digitalno usposabljanje učiteljev.

Do leta 2030 vse bistvene javne storitve na voljo tudi digitalno?

Do leta 2030 naj bi bile vse bistvene javne storitve na voljo tudi digitalno, pri čemer si Stojmenova Duh želi, da bi 80 odstotkov prebivalcev te storitve tudi uporabljalo digitalno. Prav tako si želi povečati uporabo elektronske osebne izkaznice, ki je bila predstavljena lani.

Pomembne se ji zdijo tudi nove tehnologije, pri čemer je med drugim omenila umetno inteligenco in dejala, da mora biti ta prijazna do človeka ter čim bolj vključujoča. Prav tako zelo podpira odprtokodnost. “Vse, kar se razvije z javnimi sredstvi, mora biti tudi javno dostopno,” je dejala.

Ugotovila je še, da so v preteklosti posamezni resorji naslavljali digitalizacijo sami, torej izključno “v svojem silosu“. Zato je prihajalo do večje porabe sredstev, učinkovitost pa je bila manjša. V okviru ministrstva za digitalno preobrazbo nameravajo zato oblikovati strateški svet za digitalno preobrazbo, v okviru katerega se bodo predstavniki različnih resorjev pogovarjali med seboj ter ugotavljali, kako biti čim bolj usklajeni.

“Zasliševali” so jo več kot dve uri

Pred člani odbora je sedela nekaj več kot dve uri in med drugim so jo spraševali o kampanji službe vlade za digitalno preobrazbo proti sovražnemu govoru. Branko Grims (SDS) je menil, da je ta do večine Slovenk in Slovencev izrazito krivična in žaljiva, s čimer se kandidatka za ministrico ni strinjala. “Nikjer ni bilo rečeno, da so Slovenci tisti, ki izvajajo ta sovražni govor,” je zatrdila in dodala, da v kampanji prikazujejo primere sovražnega govora, proti katerim se je treba boriti, saj so nedopustni ne glede na to, kdo je tarča.

Pet ministrskih kandidatov prestalo zaslišanja

Skozi sito pristojnih parlamentarnih odborov je danes šla peterica ministrskih kandidatov za vodenje preoblikovanih resorjev v skladu s spremembami zakona o vladi, ki so bile po referendumski potrditvi uveljavljene konec minulega leta. Zaslišanja so prestali tudi Alenka Bratušek, Darjo Felda, Uroš Brežan in Igor Papič.

Kandidatka za ministrico za infrastrukturo Bratušek, sedanja državna sekretarka na ministrstvu, je pred odborom DZ za infrastrukturo med cilji, ki jim bo sledila kot ministrica, izpostavila varno, zeleno in digitalno.

Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pred odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino poudaril, da se je treba zavedati vse večjega pomena vseživljenjskega izobraževanja. Napovedal je prenovo kurikuluma v vrtcih, predvsem na področju digitalizacije. Na tem področju je treba sicer opolnomočiti vzgojitelje in učitelje na vseh stopnjah, je dejal.

V petek sledijo še zaslišanja kandidatov za ministre za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, za solidarno prihodnost Simona Maljevca ter za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška.

Kandidat za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan, sedanji minister za okolje in prostor, je pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor izpostavil, da se bodo v prihodnje posvetili predvsem skrbi za kakovostno življenje ljudi ter v luči tega uspešno ohranjanje narave in upravljanje s prostorom ter vodnimi viri.

Kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je do zdaj v vladi opravljal naloge ministra za izobraževanje, znanost in šport, je v predstavitvi pred odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino kot glavno nalogo na področju visokega šolstva navedel prenovo visokošolske zakonodaje.

STA