Nedeljska tragedija na triatlonu Ironman 70.3 v Poreču, kjer je med plavalnim delom preizkušnje umrl 54-letni slovenski tekmovalec Metod Tušar iz Žirov, ni prvi smrtni primer na tem tekmovanju. V zadnjih sedmih letih so na poreški preizkušnji življenje izgubili že trije športniki, med njimi dva Slovenca. Vsi trije so se med plavalnim delom znašli v težavah, kljub tragičnim dogodkom pa se tekmovanje ni prekinilo.
Ob zadnji tragediji se zato ponovno odpirajo vprašanja o varnosti množičnih triatlonskih preizkušenj, pripravljenosti tekmovalcev na plavanje v odprti vodi in ravnanju organizatorjev ob najhujših dogodkih.
Med žrtvami tudi štajerski podjetnik
Leta 2019 je med plavalnim delom poreškega triatlona umrl 67-letni štajerski podjetnik Mladen Tomašič, izkušen triatlonec in član Zveze atletskih veteranov Slovenije. Reševalci so ga potegnili iz vode in ga poskušali oživljati, vendar mu niso mogli več pomagati. Tekmovanje se je kljub tragediji nadaljevalo, preizkušnjo pa je nadaljevalo več kot 500 udeležencev.
Druga smrt se je zgodila leta 2024, ko je med plavanjem v morju omagal 50-letni britanski tekmovalec. Tudi njega so reševalci potegnili iz vode in mu nudili nujno medicinsko pomoč, vendar je umrl.
Tretja tragedija se je zgodila v nedeljo, 18. oktobra letos, ko je med 1,9-kilometrskim plavalnim delom preizkušnje postalo slabo 54-letnemu Metodu Tušarju. Kljub posredovanju reševalcev je umrl. Organizatorji tudi tokrat tekmovanja niso prekinili.
Zakaj je plavanje najnevarnejši del preizkušnje?
Triatlon Ironman 70.3 je zahtevna vzdržljivostna preizkušnja, ki vključuje 1,9 kilometra plavanja, 90 kilometrov kolesarjenja in 21,1 kilometra teka. Letošnje tekmovanje v Poreču je privabilo približno 2.200 udeležencev iz 70 držav.
Plavanje v odprti vodi prinaša posebna tveganja, ki jih pri kolesarjenju in teku ni. Tekmovalci se morajo spopadati z valovi, slabšo vidljivostjo, telesnim naporom in neposrednimi stiki z drugimi plavalci. Še posebej zahteven je lahko začetek preizkušnje, ko se na omejenem prostoru znajde veliko število tekmovalcev.
Če plavalec zaradi napora, panike ali drugih težav izgubi nadzor nad dihanjem, se lahko hitro znajde v nevarnem položaju. Medtem ko se lahko tekač ob slabem počutju ustavi, kolesar pa zmanjša hitrost, plavalec v globoki vodi nima možnosti, da bi preprosto stopil na tla in si odpočil. Zato so pri takšnih tekmovanjih še posebej pomembni ustrezna priprava na plavanje v odprti vodi, pravočasno prepoznavanje znakov stiske in učinkovito posredovanje reševalnih ekip.
Organizatorji tekmovanja niso prekinili
Po zadnji tragediji ostaja odprto tudi vprašanje, kako se organizatorji odzivajo na smrtne primere med tekmovanjem. Poreški Ironman se je namreč nadaljeval tudi po nedeljski smrti slovenskega tekmovalca, podobno kot ob prejšnjih tragedijah. Predsednik Triatlonske zveze Slovenije Mitja Mori je po dogodku pojasnil, da o okoliščinah smrti ni prejel uradnih informacij. Tudi sam je poskušal vzpostaviti stik z odgovornimi, da bi pridobil dodatna pojasnila.
Po doslej objavljenih informacijah organizatorji do 21. oktobra dopoldne še niso podali odgovorov na novinarska vprašanja o nadaljevanju tekmovanja. Trije smrtni primeri na isti preizkušnji tako ponovno odpirajo razpravo o varnostnih ukrepih, načinu izvedbe plavalnega dela in postopkih ob izrednih dogodkih. Ob tem ostaja pomembno vprašanje, ali so obstoječi varnostni protokoli ustrezni in kako bi bilo mogoče tveganja za udeležence še zmanjšati.
