Leta 2025 se je v Sloveniji rodilo 16.751 živorojenih otrok, kar je 60 več kot leta 2024, in sicer 8655 dečkov ter 8096 deklic. Umrlo pa je 21.223 prebivalcev Slovenije, kar je 238 manj kot v letu 2024. Poprečna starost umrlih je bila 79,3 leta. Vodilni vzroki umrljivosti pa so srčno-žilne bolezni ter rakava obolenja, kažejo podatki NIJZ.

Največ otrok se je rodilo v osrednjeslovenski in podravski regiji

Lani je bilo največ porodov v starosti porodnic med 25. in 34. letom starosti (67 odstotkov porodov), že več let pa se veča tudi delež porodov porodnic starih 40 let in več, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Med živorojenimi otroci je bilo 98 odstotkov enojčkov ter dva odstotka dvojčkov, ni pa bilo trojčkov ali četverčkov.

Med živorojenimi je bilo rojenih 52 odstotkov dečkov in 48 odstotkov deklic. V večini regij je bilo podobno, izjemi sta le zasavska in notranjsko-kraška regija, kjer je bilo rojenih več deklic. Največ otrok se je rodilo v osrednjeslovenski (4639) in podravski (2400) regiji, najmanj pa v zasavski (432) in notranjsko-kraški (381).

Vsak dan umre 58 Slovencev

Leta 2025 pa je umrlo 21.223 prebivalcev Slovenije. Vsak dan je povprečno umrlo 58 prebivalcev.

Starost prebivalcev Slovenije ob smrti se viša že več desetletij. Tako se je, glede na preteklo leto, malce zvišala tudi v letu 2025, in sicer za 0,1 odstotka. Ženske praviloma v povprečju umirajo pri višjih starostih kot moški. Ženske so bile ob smrti v povprečju stare 83,1 leta, moški pa 75,4 leta.

Največji ubijalec so bolezni obtočil in rakava obolenja

Največ prebivalcev je umrlo zaradi bolezni srca in ožilja (bolezni obtočil) ter zaradi rakavih obolenj (neoplazem), ki so skupaj predstavljala 68 odstotkov vseh vzrokov smrti. Vodilni vzroki smrti so med spoloma podobni, nekoliko se razlikuje le njihov vrstni red.

Razlike v najpogostejših vzrokih smrti se pojavijo med različnimi starostnimi obdobji. V nižjih starostih je največ umrlih zaradi stanj, ki izvirajo v perinatalnem obdobju, prirojenih deformacij ter poškodb in zastrupitev, v srednjem obdobju življenja zaradi rakavih obolenj ter duševnih motenj, v višjih starostih pa predvsem zaradi srčno-žilnih bolezni ter rakavih obolenj.

STA