Na spletnem portalu, kjer državljani postavljajo pobude in vprašanje, se je pojavila pobuda, po kateri bi lahko šole imele pravico, da težavnim otrokom ne dovolijo podaljšanega bivanja oziroma varstva, ali pa ga začasno zavrne Čeprav se večina učencev drži pravil, pa lahko že eden agresiven otrok pokvari bivanje za vse ostale, prav tako pa imajo težave tudi učitelji oziroma učiteljice.

Divjanje po razredu vodi v obup staršev

Kot je še zapisal predlagatelj, se na koncu pogosto zgodi, da praviloma obupajo starši otrok, ki sledijo šolskim pravilom in so primorani poiskati druge rešitve, medtem ko agresivni otroci, nemoteno ostajajo v podaljšanem bivanju, pri tem pa divjajo in norijo.

Šola bi lahko imela pravico do izključitve

Še nadalje predlagatelj meni, da bi lahko obstajali vsaj minimalni pogoji za pravico do podaljšanega bivanja. Otroci, ki bi se držali šolskih pravil in ne bi povzročali težav v času, ko ni toliko aktivnosti kot med rednim poukom, bi lahko ostajali, šola pa bi imela pravico do ukrepa izključitve iz podaljšanega bivanja.

Na ta način bi po mnenju predlagatelja tudi starši nevzgojenega otroka morali prevzeti odgovornost in se mogoče v prihodnosti več ukvarjati s težavnim otrokom. Če bi otrok pokazal napredek in se umiril, bi lahko starši čez določen čas ponovno oddali prošnjo za udeležbo v podaljšanem bivanju.

Učitelji niso varnostniki

O težavah z učenci v podaljšanem bivanju naj bi pričalo tudi dejstvo, da so poškodbe otrok v varstvu pogostejše kot si mislimo, ter da je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do hujše poškodbe. Učitelji oziroma učiteljice imajo vlogo izobraževalcev, ne pa varnostnikov, zato bi po mnenju predlagatelja moralo priti do sprememb, ki bi omogočale šolam več pravic.  

Ob pojavu medvrstniškega nasilja se učenec lahko začasno loči od ostalih

V odzivu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, so uvodoma pojasnili, da so osnovne šole zavezane k vzgojnemu delovanju, pri čemer pomembno vlogo igrajo svetovalni delavci z delavnicami, mediacijo in svetovanjem. Tako se ob pojavu medvrstniškega nasilja lahko uporabijo vzgojni ukrepi, v izjemnih primerih pa tudi začasna ločitev učenca od razreda z individualnim poukom.

Vzgojno-izobraževalni zavodi so se dolžni odzvati na vsako pojavnost nasilja

Ministrstvo še odgovarja, da je nasilje v šolah mogoče pomembno zmanjšati z ustvarjanjem varnega in spodbudnega učnega okolja, torej z vzpostavljanjem dobrega počutja in klime v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki se soočajo z različnimi oblikami nasilja in so se dolžni odzvati na vsako pojavnost nasilja. Novela Zakona o osnovni šoli, sprejeta v lanskem letu, uvaja novosti pri obravnavi nasilja v osnovnih šolah, ki zadevajo učence, zaposlene in starše. Tako morajo šole vsako nasilje obravnavati resno in sistematično ter ukrepati v skladu z zakonodajo in protokoli za medvrstniško, spolno in družinsko nasilje.

Dosedanji ukrepi za zagotavljanje varnosti

Novela zakona prav tako jasneje določa vzgojno vlogo osnovne šole, vsebino vzgojnih dokumentov ter ločuje vzgojno delovanje od ukrepov za zagotavljanje varnosti. Med novostmi zakona je tudi možnost pregleda in odvzema predmetov, omejitev uporabe elektronskih naprav ter večja odgovornost staršev. Šola mora zagotavljati varno in spodbudno okolje s preventivnimi in odzivnimi ukrepi ter ima tudi vzgojno vlogo pri učencih, ki ogrožajo varnost.

Učenec se lahko začasno odstrani od oddelka

60.j člen Zakona o osnovni šoli (ZOsn) določa, da če učenec s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka ali dejavnosti v okviru obveznega in razširjenega programa, lahko osnovna šola začasno organizira delo z učencem zunaj oddelka ali skupine, če je to potrebno za zagotovitev nemotenega nadaljevanja vzgojno-izobraževalnega dela.

O takem ukrepu odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma dejavnost, in o tem seznani ravnatelja. Če se ne more zagotoviti varnost in nemoteno nadaljevanje učnega procesa, se lahko organizira druga oblika organiziranega dela s težavnim učencem, vendar pa mora le to potekati v šoli, ravnatelj pa mora pisno opredeliti vsebine, oblike, čas in trajanje drugih oblik organiziranega dela z učencem. Ravnatelj mora prav tako določiti način vključevanja učenca nazaj v oddelek.

Vzgojni opomin se izreče za obdobje 12 mesecev

Poleg navedenega ZOsn zaostruje pogoje za izrekanje vzgojnih opominov. Po novem se namreč vzgojni opomin izreče za obdobje 12 mesecev. Zakon določa, da se vzgojni opomin kot vzgojni ukrep izreče učencu, kadar med izvajanjem obveznega ali razširjenega programa oziroma drugih dejavnosti, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, krši dolžnosti oziroma odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda ali hišnim redom, in ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle svojega namena.

Kdaj se obvezno izreče vzgojni opomin?

Novost zakona je tudi določitev primerov, ko se vzgojni opomin izreče obvezno, ne glede na pretekle kršitve dolžnosti oziroma odgovornosti učenca, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom.

Ukrepi se uporabljajo v primerih ogrožanja življenja ali zdravja učencev in zaposlenih, posedovanja nevarnih predmetov, večjega števila neopravičenih izostankov, uporabe ali preprodaje pirotehničnih sredstev, tatvin, namernega poškodovanja ali uničenja šolske oziroma tuje lastnine, nedovoljenega snemanja ali objavljanja posnetkov, ponarejanja ali uničevanja šolske dokumentacije, vdora v informacijske sisteme, posedovanja ali uporabe alkohola, tobaka, elektronskih cigaret ali drog ter prihoda v šolo pod njihovim vplivom, pa tudi v primerih spolnega in spletnega nasilja.

Spremembe glede podaljšanega bivanja sprejete že leta 2024

Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da je novela ZOSn že leta 2024 prinesla pomembne spremembe, kar se tiče podaljšanega bivanja, ki je danes del t. i. razširjenega programa. Razširjeni program po sprejetju novega koncepta obsega področje gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, področje kultura in državljanska vzgoja, ter področje učenje učenja.

Glede na 20. člen ZOSn se lahko razširjeni program izvaja pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Razširjeni program se glede na organizacijske zmožnosti osnovne šole lahko izvaja tudi med obveznim programom, če so v razširjeni program vključeni vsi učenci posameznega oddelka. V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno, osnovne šole pa se vanj vključujejo postopoma, vse do šolskega leta 2027/28.