Konec oktobra se ulice in trgovine napolnijo z bučami, čarovniškimi klobuki in okostnjaki. Noč čarovnic oziroma Halloween je danes predvsem priložnost za zabavo, vendar njene korenine segajo v starejše ljudske običaje in verovanja. Tudi slovensko izročilo je polno nadnaravnih bitij in zgodb, vendar naše tradicije ne gre enačiti s praznikom, ki izvira iz keltskega okolja.
Slovensko ljudsko izročilo je imelo svoje šege in verovanja
Raziskovalka Monika Kropej v delu Supernatural Beings from Slovenian Myth and Folktales opisuje več kot 150 nadnaravnih bitij iz slovenskega bajeslovja. Med njimi so vile, kresniki, povodni možje, čarovnice in divje žene.
Današnji Halloween je zgodovinsko povezan s keltskim praznikom Samhain, ki je zaznamoval konec žetve in začetek temnejšega dela leta. Z njim so se povezovale tudi predstave o mrtvih in nadnaravnem svetu, pozneje pa so na razvoj praznika vplivali krščanski prazniki in ljudski običaji. Vendar ni dokazov, da bi Slovani 31. oktobra praznovali enak praznik. Slovensko ljudsko izročilo je imelo svoje šege in verovanja, ki so se skozi čas spreminjali.
Več lahko preberete na Slo24.si: Kaj vse skriva slovenska kultura o noči čarovnic?
Temnejše poglavje zgodovine predstavljajo čarovniški procesi, ki so zaznamovali tudi območje današnje Slovenije. V zgodnjem novem veku so obtožbe čarovništva vodile do sodnih postopkov, mučenja in usmrtitev. Posebej odmevni so bili pregoni na Štajerskem, kjer je bilo v 17. stoletju pomembno središče tudi gospostvo Hrastovec. Med obtoženimi so bile pogosto ženske, povezane z zdravljenjem ali drugačnimi družbenimi vlogami, vendar so bili preganjani tudi moški.
