Številni obrtniki in podjetniki ter njihovi zaposleni opozarjajo, da stroškov hitrih testov ne bodo zmogli pokriti, poleg tega pa je testiranje zaposlenih vsakih 48 ur tudi organizacijsko težko izvedljivo, poročajo z Obrtno podjetniške zbornice. Če so ukrepi, ki jih nalaga država, nerazumni, je prav da ob tem pokrije tudi nastale stroške, menijo.

Delo na črno in neizvedljivi ukrepi

Že v prvem valu je bilo opaziti porast dela na črno, predvsem gre za področja frizerstva in kozmetike. Ob ukrepih, kot se obetajo, torej pri testiranju vsakih 48 ur, se bo za preživetje panoge bržkone odvil enak scenarij. Težava ni zgolj delo na črno, temveč tudi širjenje okužbe, praviloma namreč zaposleni pri tem načinu služenja denarja, ne upoštevajo nobenih ukrepov.

Težava ni zgolj delo na črno, temveč tudi širjenje okužbe, praviloma namreč zaposleni pri tem načinu služenja denarja, ne upoštevajo nobenih ukrepov.

V kolikor bi delodajalec pričakoval, da bodo njegovi delavci v ponedeljek ob 7. uri na delovnem mestu, bi se ti morali testirati v nedeljo zvečer, takrat pa noben izmed centrov za jemanje vzorcev ne dela, še opozarjajo na OZS.

Upoštevati pa je potrebno tudi manjko delovnih ur pri zaposlenih, ki bi se po novih smernicah na testiranje odpravljali kar trikrat tedensko. Po grobih ocenah bo ta odsotnost za delodajalce predstavljala še bistveno večje finančno breme, kot bi ga samo plačilo hitrih testov.

Predsednik OZS Branko Meh, ki obenem poudarja: »V OZS sicer podpiramo cepljenje, vendar pa delodajalci ne morejo prisiliti svojih zaposlenih, da se cepijo.«

V OZS sicer podpiramo cepljenje, vendar pa delodajalci ne morejo prisiliti svojih zaposlenih, da se cepijo.

V OZS obenem opozarjajo, da mora država enakopravno obravnavati vse dejavnosti. In če država predpiše obvezno testiranje, mora zagotoviti tudi finančna sredstva, kot denimo v šolstvu. Po drugi strani je s strani zaposlenih že slišati, da delodajalci pred 23. avgustom, ko bodo testi plačljivi, nanje pritiskajo, jim grozijo z odpovedjo in delo pogojujejo s precepljenostjo.

Seveda si ne želimo novega vala epidemije

»Seveda si vsi v malem gospodarstvu želimo, da ne bo prišlo do novega vala epidemije in da bomo lahko normalno poslovali. Ob tem moramo poudariti, da v storitvenih dejavnostih že sedaj veljajo strogi zaščitni ukrepi, prav tako pa ni nikakršnih dokazov, da bi bile te dejavnosti kadarkoli vir okužb. Zato menimo, da bi morali večkrat tedensko testiranje zaposlenih odpraviti, saj to predstavlja organizacijsko in finančno breme. V vsakem primeru pa mora stroške testiranj nositi država in ne delodajalec,« predlog vladi, da naj sprejme bolj razumne ukrepe in prevzame del stroška, pojasnjuje Meh.