Večina velikih sončnih elektrarn se prej ali slej sreča z enako težavo, bujna vegetacija pod paneli lahko zmanjšuje dostop sončne svetlobe do modulov, otežuje vzdrževanje in povečuje stroške obratovanja. Mehansko košenje in uporaba herbicidov sta pogosto draga, poleg tega pa predstavljata tveganje za poškodbe občutljive infrastrukture. Na eni izmed avstralskih sončnih elektrarn so zato preizkusili precej nenavadno rešitev: med sončne panele so naselili prašiče, poroča ecoportal.net.

Ko ovce niso bile več dovolj

Uporaba živali za vzdrževanje sončnih elektrarn ni novost. V številnih državah že leta uporabljajo ovce, ki s pašo učinkovito nadzorujejo rast trave pod paneli in zmanjšujejo potrebo po strojnem košenju. Raziskave s področja agrivoltaike – povezovanja kmetijstva in proizvodnje sončne energije kažejo, da takšen pristop lahko zniža stroške vzdrževanja ter izboljša izrabo zemljišč.

Toda na avstralski lokaciji so se upravljavci soočili s trdovratnim plevelom, ki ga ovce niso uspele učinkovito odstraniti. Takrat je lokalni kmet predlagal uporabo pasme kunekune, manjše in mirnejše vrste prašičev, ki izvira z Nove Zelandije.

Kunekune prašiči kot naravni vzdrževalci

Kunekune prašiči se od večine komercialnih pasem razlikujejo po mirnem temperamentu in manjši nagnjenosti k agresivnemu ruvanju tal. Prav zato veljajo za primerne za uporabo v občutljivih okoljih, kot so sončne elektrarne.

Na elektrarni so jih sprva uporabili za odstranjevanje gostega plevela med paneli. Že po nekaj tednih se je pokazalo, da opravljajo precej več kot zgolj naravno košnjo. Med iskanjem hrane so rahljali zgornjo plast zemlje, razbijali goste zaplate rastlinja in odstranjevali nakopičeno suho organsko maso.

Manjša nevarnost požarov

Ena največjih prednosti se je pokazala v zmanjšanju požarne ogroženosti. V suhem avstralskem podnebju predstavlja nakopičena suha trava pod sončnimi paneli resno tveganje za nastanek in širjenje požarov. S stalnim odstranjevanjem vegetacije so prašiči pomagali zmanjšati količino gorljive biomase na območju elektrarne.

Hkrati so s svojim gibanjem in naravnim gnojenjem prispevali tudi k izboljšanju kakovosti tal, kar je dodatna prednost pristopa, ki ga strokovnjaki uvrščajo med primere agrivoltaike.

Od sončne elektrarne do agroekosistema

Po navedbah medijev, ki so poročali o projektu, se je eksperiment izkazal za tako uspešnega, da so prašiče obdržali kot stalni del vzdrževanja elektrarne. Zmanjšala se je potreba po uporabi goriva, mehanizacije in kemičnih sredstev, hkrati pa so se znižali stroški upravljanja območja.

Primer kaže na vse bolj razširjen trend združevanja kmetijstva in obnovljivih virov energije. Sončne elektrarne tako niso več zgolj prostori za proizvodnjo elektrike, temveč postajajo večnamenski agroekosistemi, kjer lahko proizvodnja energije in živinoreja delujeta z roko v roki, so sklenili na ecoportal.net.