V nedeljo, 11. oktobra 2026, bodo volivci v Sloveniji pred nekoliko neobičajno nalogo. Na isti dan bodo namreč potekali kar štirje referendumi. Odločali bomo o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Čeprav bomo na vseh štirih glasovnicah izbirali med odgovoroma ZA in PROTI, je med referendumi pomembna razlika. Le eden je zakonodajni in ima lahko neposredne pravne posledice, preostali trije pa so posvetovalni.

Le eden od štirih referendumov lahko neposredno odloči o zakonu

Zakonodajni referendum se nanaša na novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je Državni zbor sprejel 26. maja letos. Volivci bodo odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se novela uveljavi.

Pri tem referendumu je pomen glasov precej neposreden. Kdor obkroži ZA, podpira uveljavitev že sprejetega zakona, kdor izbere PROTI, pa njegovi uveljavitvi nasprotuje.

Za zavrnitev zakona sicer ni dovolj le več glasov PROTI kot ZA. Proti mora glasovati večina tistih, ki veljavno glasujejo, hkrati pa mora biti teh glasov najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Če sta oba pogoja izpolnjena, zakon ne začne veljati.

V središču razprave so pravila, po katerih potekajo parlamentarne preiskave, torej postopki, s katerimi poslanci preiskujejo zadeve javnega pomena in ugotavljajo politično odgovornost. Na eni strani so argumenti, da je treba postopke in varovalke pri parlamentarnih preiskavah natančneje urediti, na drugi pa pomisleki, ali bi nova ureditev lahko omogočala politične zlorabe tega instituta.

Bi morali še naprej obvezno plačevati RTV-prispevek?

Potem je tukaj vprašanje RTV-prispevka. Volivci bodo vprašani, ali so za ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.

Gre za posvetovalni referendum, zato tudi morebitna večina glasov ZA ne pomeni, da bi RTV-prispevek naslednji dan izginil s položnic. Rezultat bo pokazal voljo volivcev, za dejansko spremembo sistema pa bi bila potrebna sprememba zakonodaje.

Zagovorniki ukinitve opozarjajo predvsem na spremenjene medijske navade. Televizija in radio že dolgo nista več edina vira informacij in zabave, saj ljudje množično uporabljajo spletne medije, pretočne platforme in družbena omrežja. Izpostavljajo tudi sedanji način pobiranja prispevka, saj enako obremenitev nosijo gospodinjstva z zelo različnimi prihodki. Ukinitev prispevka pri tem sama po sebi ne bi nujno pomenila ukinitve javne RTV, bi pa bilo treba poiskati drug način njenega financiranja.

Prav pri tem se začnejo glavni pomisleki nasprotnikov. Javno radiotelevizijo je mogoče financirati tudi iz državnega proračuna ali po drugačnem modelu, vendar se ob tem odpira vprašanje stabilnosti in neodvisnosti njenega financiranja. Če bi bila višina sredstev bolj neposredno odvisna od vsakoletnih političnih odločitev, bi se po njihovem mnenju lahko povečala tudi možnost političnega vpliva. Ob tem poudarjajo, da RTV Slovenija ne zagotavlja le televizijskih poročil, temveč tudi radijske, kulturne, športne, izobraževalne in manjšinske programe.

Volivci torej ne bodo odločali o konkretnem alternativnem modelu financiranja, temveč o tem, ali podpirajo ukinitev sedanjega obveznega prispevka.

Socialna pomoč v zameno za družbeno koristno delo

Tretje referendumsko vprašanje posega na področje socialne politike. Volivci bodo odločali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.

Glas ZA pomeni podporo takšnemu pogojevanju, glas PROTI pa nasprotovanje temu načelu. Ker gre tudi v tem primeru za posvetovalni referendum, rezultat sam po sebi še ne bo spremenil pogojev za prejemanje socialne pomoči.

Argument zagovornikov temelji predvsem na večji aktivaciji ljudi, ki so sposobni delati. Po tem stališču naj bi država pomagala tistim, ki pomoč potrebujejo, pri delovno sposobnih prejemnikih pa bi bilo smiselno spodbujati vključevanje v družbo in približevanje trgu dela. Kot poudarjajo zagovorniki, naj družbeno koristno delo ne bi bilo kazen, temveč način aktivacije dolgotrajno brezposelnih.

Nasprotna stran opozarja, da vprašanje v praksi ni tako preprosto. Med drugim se odpira vprašanje, kdo bi zagotavljal dovolj družbeno koristnih del, kako bi sistem izvajali in koliko bi stal. Prav tako bi bilo treba jasno določiti, kaj pomeni, da posameznik nima »objektivnih ovir za delo«, in poskrbeti, da ureditev ne bi prizadela ljudi, ki so se v socialni stiski znašli zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati. Pa tudi kako bi preprečili izkoriščanje »neplačanega dela«.

Pomembno je tudi, da že sedanja ureditev vsebuje določene obveznosti in varovalke za prejemnike denarne socialne pomoči, zato se del razprave vrti okoli vprašanja, ali potrebujemo nov sistem ali učinkovitejše izvajanje obstoječega.

Naj na lokalnih volitvah glasujejo tudi državljani tretjih držav?

Četrto vprašanje se nanaša na volilno pravico tujcev. Volivci bodo vprašani, ali podpirajo ureditev, po kateri bi imeli pravico glasovati na lokalnih volitvah državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Tudi ta referendum je posvetovalni. Glas ZA pomeni podporo takšni omejitvi volilne pravice, glas PROTI pa pomeni, da volivec takšne omejitve ne podpira.

V ozadju vprašanja sta dva različna pogleda na to, kaj naj bo temelj za sodelovanje na lokalnih volitvah. Zagovorniki omejitve poudarjajo, da je volilna pravica ena temeljnih političnih pravic, zato jo je mogoče povezovati predvsem z državljanstvom. Pri tem opozarjajo tudi, da države po Evropi tega vprašanja nimajo urejenega enotno. Nekatere državljanom tretjih držav lokalne volilne pravice ne priznavajo, druge jo omogočajo pod določenimi pogoji.

Nasprotniki takšne omejitve izhajajo iz dejstva, da lokalne oblasti odločajo o vsakdanjih vprašanjih vseh prebivalcev občine. Tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji tukaj živijo, delajo, plačujejo davke, njihovi otroci obiskujejo vrtce in šole, uporabljajo javni prevoz, zdravstvene domove in drugo lokalno infrastrukturo. Po tem pogledu je zato pri lokalnih volitvah pomembna tudi dejanska povezanost posameznika z okoljem, v katerem živi, in ne zgolj njegovo državljanstvo.

Rezultat treh referendumov ne bo avtomatično spremenil zakonov

Prav razlika med zakonodajnim in posvetovalnimi referendumi je ena najpomembnejših stvari, ki jih je treba vedeti pred nedeljskim glasovanjem.

Pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi bodo volivci neposredno odločali o usodi že sprejetega zakona. Pri RTV-prispevku, socialni pomoči in volilni pravici tujcev pa bodo izrazili svoje stališče. Rezultati teh treh glasovanj bodo imeli politično težo, ne bodo pa sami po sebi spremenili zakonodaje.

Volišča bodo v nedeljo, 11. oktobra, odprta od 7. do 19. ure. Volivci bodo o vsakem od štirih vprašanj odločali posebej, zato lahko na posameznih glasovnicah glasujejo različno.