Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev je v letu 2025 občutno naraslo, vendar denar med prebivalci še zdaleč ni porazdeljen enakomerno. Najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva ima namreč v lasti kar 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev v Sloveniji.

To kaže najnovejše Allianzovo globalno poročilo o premoženju za leto 2026, po katerem so slovenska gospodinjstva konec lanskega leta razpolagala s 94,6 milijarde evrov bruto finančnih sredstev. Leto prej jih je bilo za 87,1 milijarde evrov.

Na prebivalca skoraj 45 tisoč evrov

Preračunano na prebivalca je bruto finančno premoženje znašalo 44.700 evrov, s čimer se je Slovenija med državami, vključenimi v raziskavo, uvrstila na 27. mesto.

Drugačno sliko dobimo, ko od finančnega premoženja odštejemo obveznosti gospodinjstev. Neto finančno premoženje je lani doseglo približno 74,8 milijarde evrov oziroma 35.320 evrov na prebivalca. V enem letu se je povečalo za 9,1 odstotka. Po tem kazalniku je Slovenija zasedla 26. mesto in tako izboljšala svoj položaj v primerjavi z letom 2005, ko je bila na 30. mestu.

Skoraj polovico premoženja ima desetina prebivalstva

Podatek o povprečnem premoženju pa ne pomeni, da ima toliko denarja tudi običajen Slovenec. Premoženje je namreč precej skoncentrirano pri najbogatejšem delu prebivalstva. Najpremožnejših deset odstotkov prebivalcev Slovenije ima v lasti 49 odstotkov neto finančnih sredstev. Mediana finančnega premoženja medtem znaša 33.290 evrov.

Kljub veliki razliki je koncentracija finančnega premoženja v Sloveniji manjša od povprečja 57 držav, zajetih v poročilo. V njih ima najbogatejših deset odstotkov prebivalstva v povprečju 60,9 odstotka neto finančnih sredstev.

Slovenci največ denarja še vedno hranimo na bankah

Zanimiv je tudi podatek, kje imajo slovenska gospodinjstva svoj denar. Največji delež finančnega premoženja še vedno predstavljajo bančne vloge, ki obsegajo 44,1 odstotka vseh finančnih sredstev.

Vrednostni papirji predstavljajo 37,3 odstotka, zavarovanja in pokojninska sredstva pa 10,9 odstotka. V primerjavi z letom prej se je delež denarja v vrednostnih papirjih povečal, delež bančnih vlog pa nekoliko zmanjšal. Slovenska gospodinjstva torej del svojega premoženja postopoma preusmerjajo iz bančnih računov v druge oblike naložb.

Slovenci daleč za Američani in Švicarji

Razlike med državami so še precej večje. Največ neto finančnega premoženja na prebivalca so imeli leta 2025 prebivalci ZDA, in sicer 296.950 evrov.

Na drugem mestu je bila Švica z 275.980 evri, tretja pa Danska s 197.510 evri. Slovenija se je s 35.320 evri neto finančnega premoženja na prebivalca uvrstila na 26. mesto.

Na svetovni ravni se je finančno premoženje gospodinjstev v letu 2025 povečalo za 8,6 odstotka in doseglo rekordnih 268,4 bilijona evrov. Velika večina rasti ni nastala zaradi novih prihrankov, temveč zaradi povečevanja vrednosti že obstoječih naložb. Prav zato Allianz opozarja na vse večji pomen dogajanja na finančnih trgih. Za gospodinjstva bo tako vse pomembnejše tudi vprašanje, koliko premoženja hranijo v obliki bančnih vlog in koliko ga imajo naloženega v sredstva, katerih vrednost lahko raste skupaj s finančnimi trgi.