Človeška ribica je danes ena najbolj prepoznavnih prebivalk slovenskega podzemlja. Toda stoletja nazaj si ljudje njenega nenavadnega videza niso znali razložiti tako preprosto. Verjeli so, da so skrivnostna bleda bitja, ki jih je voda prinesla iz kraških jam, pravzaprav mladiči zmajev.
Kot poroča Slo24.si, je kraški svet s svojimi temnimi jamami in podzemnimi vodami dolgo buril človeško domišljijo. Ko so se po močnem deževju na površju pojavile nenavadne živali z dolgim telesom, kratkimi nogami in bledo kožo, so domačini iskali razlago v zgodbah, ki so jih poznali.
Verjeli so, da se v globinah skriva zmaj
Človeška ribica je bila za takšne zgodbe skoraj popolna. Živi skrita v podzemnih vodah, ima kačasto telo, drobne okončine in nenavadne zunanje škrge. Ljudje naj bi zato verjeli, da globoko pod površjem prebiva velik zmaj, živali, ki jih je voda občasno naplavila na površje, pa so njegovi mladiči.
Legenda je sčasoma pritegnila tudi pozornost naravoslovcev. Kot še piše Slo24.si, so nenavadno jamsko žival v 18. stoletju začeli znanstveno preučevati, pozneje pa je postala zanimiva celo Charlesu Darwinu.
Človeška ribica pa skriva še številne posebnosti. Brez hrane lahko preživi presenetljivo dolgo, njena življenjska doba je izjemna, dolgo časa pa je bila velika skrivnost tudi način njenega razmnoževanja. Posebno poglavje te zgodbe se je pred leti odvilo prav v Postojnski jami.
Koliko časa lahko človeška ribica preživi brez hrane, kako dolgo lahko živi in kaj se je leta 2016 zgodilo v Postojnski jami?
Preberite več na Slo24.si
