Takoj ko nastopi nekoliko bolj toplo in suho vreme brez snega, se v gozdovih, na obrobjih gozdov in v parkih pojavijo klopi aktivirajo. Kot je pojasnil Aleksander Jus iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, so klopi že prisotni na javnih površinah, k temu pa v zadnjih letih prispevajo predvsem vse bolj mile zime, zaradi katerih klopi v naravi dosti lažje preživijo, kar v preteklosti ni bilo tako pogosto. "Slovenija je zato postala endemično območje, podobno kot nekatere države v zahodni Evropi," je še dodal.
Za klopnim meningoencefalitisom zboli 4500 oseb letno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa nam je medtem razložil, da Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo tako klopnega meningoencefalitisa (KME) kot tudi lymske borelioze. V zadnjem desetletju je po podatkih NIJZ za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4500 oseb letno.
[[image_1_article_87453]]
[[image_2_article_87453]]
V letu 2026 so do vključno 12. aprila prejeli 538 prijav obolenj z lymsko boreliozo. Zbolelo je 291 žensk in 247 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji. Prejeli pa so tudi dve prijavi obolenj s klopnim meningoencefalitisom. Zbolela sta dva moška iz osrednje statistične regije.
Pogostost KME je sicer največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, pogostost lymske borelioze pa na Goriškem in Gorenjskem.
V Sloveniji sicer po podatkih NIJZ poznamo 16 vrst klopov, najbolj razširjen je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus), ki je razširjen po vsej državi.
Trud je usmerjen v organizacijo cepilnih akcij
Kot je pojasnil Aleksander Jus je njihov trud predvsem usmerjen v organizacijo cepilnih akcij, s katerimi želijo spodbuditi čim več ljudi k odločitvi za cepljenje. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor tako letos zvajajo že 15. akcijo zapored, zanimanje za cepljenje pa se vidno povečuje. "Če pogledamo začetke pred petnajstimi leti, se je takrat za cepljenje odločilo manj kot 100 ljudi. V zadnjih letih pa so številke vedno večje. V letu 2023 smo cepili 3196 oseb, v letu 2024 7128 oseb v letu 2025 pa kar 5187 oseb. Želimo si, da bi se ta številka v letošnjem letu ponovno povišala," je izpostavil sogovornik in ob tem dodal, da akcijo trenutno izvajajo v Ljudskem vrtu, kjer so samo v zadnjem tednu cepili 644 ljudi, skupaj z zdravstvenima postajama Ruše in Rače pa so dosegli že skoraj tisoč cepljenih oseb.
"Cepljenje je edina zanesljiva zaščita."
"Še vedno pa je to bistveno premalo, saj je precepljenost v Sloveniji še vedno nizka. Na tem področju resnično šepamo in močno zaostajamo za zahodnoevropskimi državami, po katerih bi se morali zgledovati. Še vedno se premalo zavedamo resnosti posledic, ki jih prinaša klopni meningoencefalitis. Na koncu je pomemben vsak odstotek, s katerim bi lahko preprečili morebitne smrtne žrtve. Druga plat zgodbe pa so trajne posledice. Če zbolite za meningitisom, vas lahko hudi glavoboli in druge težave spremljajo celo življenje. Resnično je velika škoda oziroma "katastrofa", da se nekdo ne odloči za cepljenje, potem pa mora celo življenje živeti s posledicami bolezni," je še dodal Jus.
Poleg cepljenja je ključna tudi dodatna zaščita
Sogovornik je v nadaljevanju pojasnil, da je poleg cepljenja ključna tudi dodatna zaščita z ustreznimi oblačili, ki klopu preprečijo neposreden stik s kožo. V naravo ne hodite v kratkih hlačah, temveč izberite dolge hlače in dolge rokave, saj odprti deli telesa močno povečajo možnost, da klop pride v stik s kožo.
Zelo pomembno pa je tudi pravilno odstranjevanje klopa. V lekarnah so denimo na voljo posebne pincete, ki so namenjene prav temu. "Klopa primemo čim bližje koži in ga z rahlim vrtenjem v nasprotni smeri urinega kazalca previdno odvijemo. Pomembno je, da ga ne odtrgamo in da glava ne ostane v koži," je razložil in ob tem dodal, da je treba mesto vboda po tem še nekaj časa opazovati. "Če se pojavi značilen rdeč krog pa mora pacient nemudoma obiskati svojega osebnega zdravnika, da prejme ustrezno terapijo."
