Slovenski trg novih traktorjev je tudi v letu 2025 beležil padec, vendar precej manjši kot v predhodnih dveh letih. Registriranih je bilo 899 novih traktorjev, 33 oziroma 3,5 odstotka manj kot leta 2024. Pri tem je treba poudariti, da podatki zajemajo klasične traktorje in ne štirikolesnikov (ATV, UTV oziroma SbS), ki jih je mogoče po homologacijskih pravilih prav tako registrirati kot traktorje.

Ko slovenski kmet kupi novi traktor, starega ne proda 

Kot nam je povedal Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko tehniko na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, še vedno drži podatek, vsaj statistično, da smo Slovenci glede na število prebivalcev v samem vrhu po številu traktorjev. "To statistično gledano sicer drži, vendar je ta podatek, če ga ne obrazložimo, precej zavajajoč. To pomeni, da imamo zelo visoko starost traktorjev. Zadnji izračuni, ki sem jih delal, kažejo, da je povprečna starost nekaj manj kot 23 let, približno 22,5 leta. Imamo pa en fenomen: za razliko od številnih drugih držav naše kmetije, ko kupijo nov traktor, starega ne prodajo. Čeprav ga v resnici skoraj ne potrebujejo več. Statistično pa še vedno obstaja."

[[image_2_article_92933]]

Hitro namreč ugotovijo, da z novim traktorjem naredijo več, predvsem pa je delo bolj udobno in hitrejše. Tako za večino opravil uporabljajo novi traktor, tudi za tista, pri katerih bi lahko uporabili šibkejši in starejši traktor. 

Umirajo tudi z novimi traktorji 

Med starejšimi traktorji prevladujejo IMT, Zetor, Štore, Torpedo, Ursus in Univerzal. Ti traktorji so precej nevarni in v preteklosti se je z njimi zgodilo veliko prometnih nesreč. Zadnjih pet let pa se nesreče dogajajo tako v novih kot starih traktorjih, in to predvsem tam, kjer vozniki niso pripeti z varnostnim pasom: "Osem od desetih voznikov bi jih preživelo, če bi bili pripeti, vendar niso bili. Ko se je traktor prevrnil, je voznik padel iz kabine in traktor je padel nanj. To je fenomen - kmetje umirajo z novimi traktorji. Med starimi traktorji pa ima varnostne pasove le 40 odstotkov - to so tisti, ki so bili dani na trg po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Starejši jih pa nimajo. Do zdaj se nismo mogli dogovoriti, da bi varnostne pasove predpisali za vse."

Trgovski marketing prepriča marsikoga 

Postavljanja oziroma hvaljenja kmetov z novim traktorjem je čedalje manj, nadaljuje Dolenšek in doda, da se pa zlasti pri večjih ali bolje rečeno produktivnejših kmetijah pojavlja občutek, da morajo investirati v novo tehnologijo, sicer ne bodo mogli več konkurirati. "Ves ta marketing trgovcev jih prepričuje, da se morajo odločiti za nakup. Če vidijo, da je nekdo drug že kupil, si rečejo: »Aha, on že ve, da mora. Potem moram tudi jaz. Sicer ne bom mogel napredovati s svojo kmetijo. Ne bom mogel delati.«"

Na vprašanje, ali kmetje dejansko kupijo tako velik traktor, kot ga potrebujejo, ali gredo čez mejo, Dolenšek odgovori: "Praviloma ima vsak kupec nekaj rezerve.  Gotovo gre pri nekaterih primerih tudi za to, da 'pretiravajo', ampak teh primerov ni veliko. Pri nakupu upoštevajo priključne stroje, ki jih že imajo doma, računajo pa še na to, da bodo kdaj v prihodnosti kupili kak dodatni in večji stroj, ki ga še zdaj nimajo. To je tudi eden od marketinških pristopov: kupca se skuša prepričati, da bo tako ali tako potem investiral še v priključne stroje. Posledično se mu skuša prodati močnejši traktor. In če ima potem močnejši traktor, tudi kupi kakšen večji oziroma zmogljivejši priključni stroj. In tako se ta krog zapre."

Povprečni novo registrirani traktor je imel 74,8 kW oziroma 101,7 KM, kar je prvič več kot 100 KM. Najvišjo povprečno moč so imeli traktorji znamke Valtra, 139 kW oziroma 189 KM, zelo blizu je bil Fendt s 138 kW oziroma 188 KM. Sledili so Claas s 134 kW, John Deere s 122 kW in Steyr z 89 kW.

Najmočnejši posamezni traktor, registriran leta 2025, je bil Claas Xerion 5000 z 370,4 kW oziroma 503,7 KM. Največ traktorjev je bilo prodanih v razredih od 51 do 150 KM.

Da kmet lahko plača nov traktor, mora proizvajati več 

Res pa je tudi, nadaljuje sogovornik, da kmetije, ki se preživljajo s kmetovanjem, dejansko povečujejo obdelovalne površine. "Tukaj gre skoraj za pravilo, da je vsaka nova tehnologija res zmogljivejša in boljša, ampak je že sama po sebi dražja. Da lahko kmet to plača, mora povečati proizvodnjo. Ker so cene, ki jih dosega za mleko oziroma za svoje proizvode, če rečemo čisto preprosto, omejene. Na njih ne more bistveno vplivati. Nova tehnologija pa je dražja in z vsemi elektronskimi prednostmi, obdelavo podatkov, načrtovanjem in avtomatizacijo - da bo računalnik oziroma inženiring določil, kaj bo traktor tisti dan delal - je vse to že samo po sebi dražje. Uporabnik seveda tega sam ne more vedno obvladati in mora imeti dodatni servis. Tudi to podraži investicijo. Potem mora proizvajati več, da to plača in da sploh ohrani življenjski standard svoje družine. Dogaja se celo, da zaradi nakupa dragega stroja na domačiji ne vlagajo v druge stvari. Na primer v nujno potrebno obnovo 20 let stare kopalnice."

[[image_3_article_92933]]

New Holland ostaja na vrhu, sledi Solis 

Na vrhu slovenskega trga je tudi leta 2025 ostal New Holland, čeprav je prodal 120 traktorjev oziroma 16 manj kot leto prej. Njegov tržni delež je znašal 13,3 odstotka. Najuspešnejša serija je bila T5, ki je predstavljala 54,2 odstotka prodaje znamke. "Tukaj imamo najprej tradicijo, ker je New Holland nadaljevanje oziroma preimenovanje znamke Fiat. V tovarni v Štorah so že prej po licenci Fiata proizvajali manjše traktorje. Imeli so zelo dobro trgovsko in predvsem servisno-poprodajno službo ter mrežo. New Holland je že kar nekaj let vodil, vendar se njegov tržni delež nekoliko zmanjšuje, ker zelo prodirajo tudi druge zahodnoevropske znamke."

Drugi je bil Solis s 102 prodanima traktorjema. Tudi pri tej znamki se je prodaja zmanjšala, in sicer za 12 traktorjev oziroma 10,5 odstotka. New Holland in Solis sta bili edini znamki, ki sta v letu 2025 presegli mejo 100 prodanih traktorjev.

"Indijski Solis je v segmentu do 50 konjskih moči celo daleč prvi po prodaji. Gre za vodilno indijsko znamko v celi Evropi. Zato, ker ima za svojo ceno relativno ugodno ponudbo, predvsem pa ima eno pomembno prednost: zagotovljene so poprodajne storitve. Torej oskrba z rezervnimi deli. Ni ena od tistih znamk, veste, ki pridejo, naredijo svojo firmo, prodajo nekaj sto traktorjev in jih potem nikjer več ni," pojasni Marjan Dolenšek. 

[[image_1_article_92933]]

Precej drugačno sliko je pokazal Deutz-Fahr. Prodali so 68 traktorjev, kar je 20 več kot leta 2024 oziroma 41,7 odstotka več. S tem so se povzpeli na tretje mesto in napredovali za štiri mesta. Najuspešnejša serija je bila 5000 Kyline. Med opaznejšimi pridobitvami je tudi Kioti, ki je prodal 50 traktorjev, 16 več kot leto prej. To je največja letna prodaja te znamke, odkar je prisotna na slovenskem trgu. Četrti John Deere je s 60 traktorji svojo prodajo skoraj stabiliziral, saj je bil padec le trije traktorji. Sledijo Case IH z 54, Claas z 49 in Fendt s 44 prodanimi traktorji.

Pri odločitvi za znamko traktorja igrajo veliko vlogo poprodajne storitve 

"Kmetom je pomembno, kaj določena znamka nudi tudi v poprodajnih storitvah. Če imamo zagotovljen servis in oskrbo z rezervnimi deli, potem smo z znamko zadovoljni. Potem praviloma kupimo vedno isto znamko, samo drug tip oziroma močnejši model. Zelo podobno kot pri avtomobilih.  Če pa nismo zadovoljni, se obrnemo k drugi znamki. Tako so nekatere znamke, tudi zahodnoevropske, ki so bile pri nas pred dvajsetimi leti vodilne, postale precej marginalne. Niso imele dovolj dobrega servisa in oskrbe."

Med znamkami z večjim relativnim povečanjem prodaje izstopajo še Lamborghini (+11), Valtra (+10), Ferrari (+10), Farmtrac (+9) in Same (+9). 

Kitajski traktorji zaenkrat predvsem na trgih z nižjimi okoljskimi standardi 

Na slovenskem trgu je po Dolenškovih besedah precejšen delež kitajskih oziroma daljnoazijskih znamk. "Kitajskih je manj, imamo pa več korejskih in indijskih. Kitajci pa po drugi strani zelo prodirajo na trge, kjer še ne veljajo stopnje omejitev izpušnih plinov. Tipični primer je Srbija."

"Opažamo, da se letos pri nas pojavlja kar nekaj oglasov za različne kitajske traktorje, ki jih prodajajo netradicionalni prodajalci, na primer prodajalci avtomobilov. Večinoma gredo stvari preko Madžarske. To so čisto nove znamke."

Kitajska je sicer naredila izjemen napredek na področju približevanja zahodnoevropskim proizvajalcem. Zlasti na področju avtomobilov, zdaj tudi že pri avtobusih in tovornjakih, traktorji pa so v kasnejši fazi. Ti traktorji, ki jih zdaj lahko množično videvamo po sejmih v Srbiji, se prodajajo le po tretjini cene zahodnoevropskega traktorja enake moči. So pa tehnično na veliko slabšem nivoju. Ko bodo ta nivo dvignili, bodo seveda še enkrat dražji, kot so zdaj, je pa zelo verjetno, da bodo še vedno cenejši kot zahodnoevropski. V nekaj letih bomo lahko videli tudi pri nas precej več kakovostnih kitajskih traktorjev, ker je to, kar je zdaj na trgu, še vedno nekoliko nižji nivo."

Podatki zadnjih desetih let kažejo, da je New Holland med letoma 2016 in 2025 prodal največ novih traktorjev - 1.806. Sledijo John Deere z 1.016, Solis z 914, Deutz-Fahr s 731 in Case IH s 696. Skupaj je deset najuspešnejših znamk v tem desetletju predstavljalo večino prodaje, hkrati pa se razlike med posameznimi znamkami zmanjšujejo.

[[image_4_article_92933]]

Italija ostaja najpomembnejši proizvodni vir

Pri analizi izvora so upoštevane države, kjer so bili traktorji dejansko izdelani, in ne države sedeža proizvajalca. Največ traktorjev, prodanih v Sloveniji leta 2025, je bilo proizvedenih v Italiji - 328. Sledile so Indija s 139, Nemčija s 116 in Južna Koreja z 80 traktorji. Po 50 jih je bilo proizvedenih v Franciji in Turčiji. Če države združimo po proizvodnih regijah, je bila skoraj dve tretjini slovenskega trga pokrita s traktorji iz skupine EU, Švice in Velike Britanije. Približno četrtina jih je prišla z Daljnega vzhoda, pri čemer so v tej skupini prevladovali indijski in južnokorejski proizvajalci.

Skoraj toliko registriranih štirikolesnikov kot traktorjev

Posebej zanimiva je primerjava s štirikolesniki. Leta 2025 je bilo v Sloveniji kot traktor registriranih kar 806 štirikolesnikov. Gre za ATV in UTV oziroma SbS vozila, ki jih je mogoče po evropskih homologacijskih pravilih registrirati kot traktorje. Čeprav imajo lahko pomembno vlogo pri delu na kmetijah, se precejšen del njihove uporabe nanaša tudi na druge, predvsem rekreativne namene. Razmerje med 899 klasičnimi traktorji in 806 štirikolesniki tako že skoraj dosega razmerje ena proti ena.