Med anketiranci jih 57,1 odstotka delo vlade ocenjuje kot neuspešno (julija 49,6). Vodilna stranka je še vedno SDS, sledi ji Gibanje Svoboda. V primeru volitev minulo nedeljo pa bi trenutni opoziciji pripadlo 48 glasov. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi SDS od vseh anketiranih prejela 22,6 odstotka glasov (julija 23,4), Gibanje Svoboda 22,3 odstotka (julija 21,9), SD 8,6 odstotka (julija 8,7), Levica 7,3 odstotka (julija 8,3), NSi 6,4 odstotka (julija 7,4) in Demokrati Anžeta Logarja 3,7 odstotka (julija 3,6).

Stranka Resnica bi dosegla manj kot 3 odstotke podpore. 13,1 odstotka vseh vprašanih bi obkrožilo druge stranke, 9,9 odstotka jih bodisi ne ve bodisi ni želelo odgovoriti, 6,1 odstotka vprašanih pa ne bi volilo nobene stranke.

SDS in Gibanje Svoboda bi osvojili enako število poslanskih mest

Med opredeljenimi bi za SDS glasovalo 26,9 odstotka anketiranih, julija pa 27,3 odstotka. Gibanje Svoboda bi obkrožilo 26,5 odstotka opredeljenih vprašanih, julija pa 25,6 odstotka. Sledijo SD z 10,2 odstotka (julija enako), Levica z 8,7 odstotka (9,7 odstotka), NSi z 7,6 odstotka (8,6 odstotka) in Demokrati z 4,4 odstotka (4,2 odstotka). Druge stranke bi med opredeljenimi izbralo 15,7 odstotka vprašanih.

Izračun sedežev v DZ tako pokaže, da bi tako SDS kot Gibanje Svoboda osvojili po 28 poslanskih mest, SD 11, Levica devet, NSi osem, Demokrati pa štiri. Koalicija (SDS, NSi in Demokrati) bi tako skupaj prejela 40 sedežev v DZ, opozicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pa 48. Delo vlade je kot uspešno ocenilo 31, 4 odstotka vprašanih (julija 33,7), kot neuspešno pa 57,1 odstotka (julija 49,6). Neopredeljenih je bilo 11,5 odstotka vprašanih.

V anketi so sodelujoče vprašali tudi ali se strinjajo z odločitvijo ustavnega sodišča, da razveljavi sklep DZ o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. 55,6 odstotka se jih z odločitvijo sodišča strinja, 32,9 se jih ne. Neopredeljenih je bilo 11,5 odstotka.

Najbolj priljubljena še vedno predsednica RS

Med anketiranci so preverili še zaupanje v izbrane državne institucije. Kot kažejo rezultati ankete, najvišjo stopnjo zaupanja s povprečno oceno 3,16 odstotka uživa ustavno sodišče. Sledita predsednica republike s 3,08 odstotka in vlada z 2,45 odstotka. Na zadnjem mestu je DZ z 2,31 odstotka.

Z oceno 3,54 najvišje ocenjena med politiki ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, na drugem mestu je predsednik SD Matjaž Han, prvak opozicije in Gibanja Svobode Robert Golob pa je na tretjem mestu. Sledita jim sokoordinator Levice Luka Mesec in poslanka Svobode Alenka Bratušek. Predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na sedmem mestu, sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa na 11. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je zasedel 15. mesto, na 16. mestu mu sledi predsednik Demokratov ter minister za gospodarstvo in delo Anže Logar. Prvak Resnice in predsednik DZ Zoran Stevanović je na 21. mestu. Ninamedia je anketo za Dnevnik izvedla med 10. in 12. avgustom, po telefonu in spletu pa je sodelovalo 700 vprašanih.

STA