V okviru priprave proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028 se je na vladni mizi znašel tudi predlog, ki posega v kadrovske načrte dela javnega sektorja. Predvideno je postopno zmanjševanje dovoljenega števila zaposlenih, pri čemer dokončna odločitev še ni bila sprejeta.

Po predlogu bi morali nekateri proračunski uporabniki leta 2027 število dovoljenih zaposlitev zmanjšati za deset odstotkov glede na leto 2026. Leto pozneje bi sledilo še desetodstotno zmanjšanje glede na raven iz leta 2027.

To sicer ne pomeni, da bi moral službo avtomatično izgubiti vsak deseti zaposleni. Gre za omejitev števila zaposlenih v kadrovskih načrtih, zmanjševanje pa bi bilo mogoče doseči tudi z naravnim odlivom zaposlenih, omejevanjem novih zaposlitev in prerazporejanjem kadra.

Nekateri deli javnega sektorja bi bili izvzeti

Predvideno zmanjševanje ne bi enako zajelo celotnega javnega sektorja. Med neposredno izvzetimi so policija, Slovenska vojska, Finančna uprava RS in Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, predlog pa predvideva tudi nekatere dodatne izjeme.

Na drugi strani bi lahko spremembe posegle v širok krog ustanov. Med njimi so ministrstva, upravne enote, javni zavodi, agencije in skladi, pa tudi ustanove na področju šolstva, zdravstva, raziskovanja in visokega šolstva.

Prav morebitne posledice za storitve, ki jih vsakodnevno uporabljajo prebivalci, so eden glavnih razlogov za nasprotovanje sindikatov.

Počivavšek: »Javnega sektorja so se lotili s sekiro«

V sindikalnih centralah opozarjajo, da tako obsežnih načrtov pred razkritjem dokumentov z vladno stranjo niso usklajevali.

Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam je bil do predloga izrazito kritičen. Dejal je, da vse skupaj kaže na to, da se je vlada »javnega sektorja lotila s sekiro«.

Spomnil je, da je bilo pred tem govora o analizah delovnih procesov, na podlagi katerih bi ugotavljali, kje je mogoče delo organizirati učinkoviteje. Po njegovi oceni predstavljeni predlog ne kaže več takšnega pristopa.

Opozarjajo na slabšo dostopnost storitev

Podobne pomisleke imajo v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. Martina Vuk je opozorila predvsem na vprašanje, kaj bi manj zaposlenih pomenilo za dostopnost in kakovost javnih storitev.

Po njenem mnenju obstaja nevarnost, da bi zmanjševanje kadra vodilo bodisi v slabitev javnih storitev bodisi v njihovo postopno privatizacijo.

Sindikati poudarjajo, da enotnega odstotka zmanjšanja ni mogoče preprosto uporabiti za različne dele javnega sektorja. Po njihovem bi bilo treba pri vsakem področju najprej ugotoviti dejanske kadrovske potrebe in preveriti, ali lahko ustanove z manj zaposlenimi še naprej zagotavljajo pravočasne in kakovostne storitve.

Matoz že več mesecev govori o racionalizaciji

Minister Franci Matoz je potrebo po racionalizaciji števila zaposlenih v javnem sektorju omenjal že v preteklih mesecih. Pri tem je poudarjal predvsem analizo in optimizacijo delovnih procesov, digitalizacijo ter uporabo umetne inteligence.

Septembra je kot primer navedel postopke javnih natečajev, kjer naj bi po optimizaciji delo namesto 30 zaposlenih opravljali trije. Ob tem je opozarjal tudi na rast zaposlenosti v javnem sektorju v zadnjem desetletju, ki jo je označil za težko vzdržno z vidika javnih financ.

Sindikati ne izključujejo nadaljnjih ukrepov

Sindikalne centrale vlado zdaj pozivajo k socialnemu dialogu in opozarjajo tudi na izkušnje iz obdobja zakona za uravnoteženje javnih financ. Po njihovih navedbah so posledice takratnega omejevanja zaposlovanja v nekaterih delih javnega sektorja zaradi nastalih generacijskih vrzeli občutne še danes.

Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je napovedal, da bodo sindikati v primeru nadaljnjega enostranskega odločanja uporabili zakonita sindikalna sredstva za zaščito zaposlenih ter dostopnosti in kakovosti javnih storitev.

Kakšna bo končna oblika ukrepov, za zdaj še ni znano. Vlada namreč predloga še ni dokončno potrdila.