Večina volivcev si je mnenje o tem, kako bodo glasovali na nedeljskih referendumih, ustvarila že pred začetkom kampanje. Hkrati se obeta visoka udeležba podpornikov obeh političnih polov, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo ta teden izvedla Mediana. Velika večina vprašanih je prepričana tudi, da bodo referendumi v resnici pomenili glasovanje za ali proti vladi.

Skoraj polovica sodelujočih v anketi je navedla, da se bodo referendumov zagotovo udeležili, dobrih osem odstotkov pa jih je odgovorilo, da bodo na volišča verjetno odšli. Če se bodo napovedi uresničile, bi lahko bila udeležba med najvišjimi na referendumih od leta 2020.

Po strankarskih preferencah bi bila najvišja med podporniki Resnice in Levice, kjer se napoveduje skoraj 60-odstotna udeležba. Da bodo oddali svoj glas, je napovedalo tudi 56 odstotkov podpornikov SDS ter skoraj 54 odstotkov volivcev SD in Gibanja Svoboda, ugotavlja anketa.

Zaskrbljujoče: Najmanj informacij o referendumu, ki je najbolj pomemben

Med vsemi štirimi referendumskimi vprašanji anketiranci najmanj poznajo vsebino zakonodajnega referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi. Gre za edini referendum, katerega izid bo zavezujoč. Da so z vsebino v celoti seznanjeni, je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih, slabih 32 odstotkov pa meni, da jo poznajo bolj kot ne. Najbolj prepričani o svojem poznavanju vsebine so podporniki Resnice, med katerimi je takšnih 72 odstotkov, in SDS, kjer jih je 61 odstotkov. Petina sodelujočih je priznala, da se z dogajanjem v zvezi s tem referendumom ni posebej ukvarjala.

Poznavanje vsebine je precej boljše pri posvetovalnih referendumih. O vprašanju ukinitve RTV-prispevka je v celoti seznanjenih 60 odstotkov anketiranih, dodatnih 28 odstotkov pa je odgovorilo, da vsebino poznajo bolj kot ne. Pri referendumu o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela je takšnih približno 54 odstotkov. Le pol odstotne točke manj jih je zatrdilo, da poznajo vsebino referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Tudi pri teh treh vprašanjih svoje poznavanje vsebine najpogosteje izpostavljajo podporniki Resnice in SDS.

Odločeni že pred začetkom kampanje

Raziskava kaže, da so organizatorji referendumskih kampanj pri prepričevanju volivcev le delno uspešni. Več kot 37 odstotkov vprašanih je namreč navedlo, da so imeli svoje mnenje o referendumih v celoti oblikovano že pred začetkom kampanje, dodatnih 35 odstotkov pa si ga je do takrat izoblikovalo vsaj delno. To pomeni, da je na argumente ene ali druge strani dovzetna le približno četrtina vprašanih.

Mediana je raziskavo izvedla med 5. in 8. oktobrom, v njej pa je sodelovalo 736 ljudi.

Med tistimi, ki so se o referendumih odločili že pred začetkom kampanje, je največ podpornikov SDS, in sicer 55 odstotkov. Sledijo anketiranci z izobrazbo (54 odstotkov), starejši od 65 let (51 odstotkov), tisti, ki se redno udeležujejo volitev in referendumov (47 odstotkov), ter moški (42 odstotkov).

Bo politika upoštevala odločitev?

Anketirance so vprašali tudi, ali verjamejo, da bo politika upoštevala njihovo odločitev na referendumih. Da bo njihova volja spoštovana, jih je prepričanih manj kot 15 odstotkov, le odstotno točko manj pa jih meni nasprotno. Odgovori se precej razlikujejo glede na strankarsko pripadnost.

Med podporniki SDS jih kar 71 odstotkov verjame, da bo politika uresničila voljo ljudstva, osem odstotkov pa jih v to ne verjame. Med volivci Gibanja Svoboda je slika obrnjena: kar 64 odstotkov jih dvomi, da bo politika upoštevala odločitev volivcev, le 15 odstotkov pa jih verjame v uresničitev njihove volje.

Na vprašanje, ali se strinjajo s tezo, da bo šlo pri tokratnih referendumih dejansko za glasovanje za ali proti vladi, je temu pritrdilo kar dve tretjini vprašanih, le dobra petina pa ne. Popolno strinjanje je izrazilo skoraj 27 odstotkov anketiranih, vsaj delnega pa 40 odstotkov. V nasprotju z drugimi vprašanji se pri tem niso pokazale velike razlike med volivci različnih strank, še dodaja časnik.