Predlog sprememb zakona o zaščiti živali, ki ga je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je naletel na kritičen odziv Zveze za živali. V organizaciji opozarjajo, da bi se z nekaterimi predlaganimi rešitvami poseglo v ukrepe, sprejete šele lani.

»Predlagane spremembe Zakona o zaščiti živali so korak v napačno smer,« so zapisali in izpostavili več področij, na katerih jih predlog skrbi.

Kokoši bi lahko v kletkah ostale do leta 2035

Posebej opozarjajo na predlagano podaljšanje prehodnega obdobja za ukinitev reje kokoši v kletkah. Lani sprejeta ureditev je predvidevala ukinitev tovrstne reje do leta 2029, po novem predlogu pa bi bilo prehodno obdobje podaljšano do leta 2035.

V Zvezi za živali priznavajo, da spremembe načinov reje od kmetov zahtevajo prilagoditve in naložbe, vendar menijo, da je tako dolgo podaljšanje nesprejemljivo.

»Kokoši so ptice, ki v majhnih kletkah ne morejo niti razpreti kril,« opozarjajo. Podaljšanje roka bi po njihovem pomenilo dodatnih šest let trpljenja kokoši v kletkah.

Kaj bo z obveznim čipiranjem mačk?

Pomembna sprememba se nanaša tudi na lastniške mačke. Po navedbah Zveze za živali predlog umika obvezno mikročipiranje vseh lastniških mačk.

V organizaciji temu nasprotujejo. Menijo, da čipiranje ni zgolj dodatna birokratska obveznost lastnikov, ampak pomemben način zagotavljanja odgovornega lastništva in reševanja problematike zapuščenih živali. Opozarjajo tudi, da je obvezno označevanje mačk in psov v prihodnjih letih predvideno na ravni Evropske unije, država pa je uvedbo čipiranja že finančno podprla s sofinanciranjem.

Bo zaradi izjem več psov ponovno na verigah?

Pomisleke imajo tudi glede privezovanja psov. Prehodno obdobje za prepoved dolgotrajnega privezovanja, ki je bila sprejeta leta 2023, se je izteklo pred slabim letom.

V Zvezi za živali ne nasprotujejo možnosti izjeme za starejše pse, ki so bili na privezu že pred uvedbo prepovedi in so tako živeli večino svojega življenja. Bolj jih skrbi možnost dodatne izjeme za pse čuvaje na kmetijah. Sprašujejo se, ali bi lahko takšna izjema v praksi pomenila, da bi kljub splošni prepovedi na privezu ostalo veliko psov.

Opozarjajo tudi na kastracijo pujskov

Zveza za živali spremlja tudi predlagano ureditev kirurške kastracije sesnih pujskov. Trenutni predlog po njihovih navedbah še vedno ohranja obvezno uporabo anestezije in analgezije pri posegu, kar pozdravljajo in upajo, da bo zahteva ostala tudi v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

Poudarjajo, da pri bolečem kirurškem posegu zniževanje standardov lajšanja bolečine ne bi smelo biti sprejemljivo.

Skrbi jih tudi prihodnost zavetišč za kopitarje

Del sprememb se nanaša še na prehodne hleve za inšpekcijsko odvzete rejne živali in zavetišča za kopitarje. V Zvezi za živali urejanju tehničnih podrobnosti delovanja prehodnih hlevov ne nasprotujejo. Nasprotujejo pa izbrisu instituta zavetišča za kopitarje.

Menijo, da bi bilo treba morebitne težave pri delovanju ali financiranju takšnih zavetišč reševati konkretno, ne pa iz zakonodaje odstraniti možnosti njihovega obstoja.

»Naša naloga ni, da standarde znižujemo«

V Zvezi za živali poudarjajo, da je Slovenija v preteklem letu sprejela pomembne ukrepe na področju dobrobiti živali. »Lani smo kot družba in država postavili pomembne standarde. Naša naloga danes ni, da jih znižamo, ampak da poskrbimo, da bodo v praksi izvedljivi,« so zapisali.

Ministrstvo in vlado zato pozivajo, naj predlagane spremembe ponovno pretehtata in ohranita že dosežene standarde zaščite živali. Predlog novele je še v postopku, zato predlagane rešitve še niso dokončne. Javnost lahko nanje poda pripombe tudi prek portala e-Demokracija.