Svet vodi živilska tehnologija in doktorica znanosti s tega področja Nataša Fidler Mis. V 19-članski svet je vlada imenovala 15 članov, in sicer državne sekretarje ter predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in druge strokovnjake z različnih področij. Skupino naj bi po napovedih urada vlade za komuniciranje popolnili v tem mesecu.
Ob ustanovitev sveta so nekateri vladi očitali, da je vanj postavila predvsem privržence veganstva in da v njem ni predstavnikov celotne prehransko-živilske oskrbovalne verige. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je nato napovedala, da bodo svetu dodali predstavnika kmetijskega in živilskega sektorja.
Pridelava hrane in podnebne spremembe
Golob je večkrat opozoril na negativne vplive, ki jih ima pridelava hrane na podnebne spremembe, in na to, da je treba spremeniti proizvodnjo hrano ter potrošnjo hrane in živil. Po njegovem prepričanju bi morali zmanjšati porabo mesa in se bolj osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire.
Prebivalec Slovenije je 2021 za prehrano v povprečju porabil 89 kilogramov mesa. V EU je bilo povprečje po podatkih za leto 2018 okoli 70 kilogramov. Živinoreja v svetovnem merilu predstavlja približno 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, porabi precej vode in prispeva h krčenje gozdov za kmetijska zemljišča.
Škodljivo za živinorejo
Kritiki sestave sveta opozarjajo, da je treba ukrepe na tem področju postaviti v kontekst Slovenije. Kot je za N1 pred časom opozoril agrarni ekonomist Luka Juvančič, je v Sloveniji dve tretjini travinja, na katerem je racionalna raba le vzreja rastlinojedih živali in prežvekovalcev.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pa je ocenil, da bodo smernice, ki bi jih oblikovala enostransko oblikovana skupina, škodljive tako za slovensko živinorejo kot prebivalce. Izrazil je bojazen, da za takšno potezo vlade stojijo interesi laboratorijske pridelave hrane.
STA
