Parlamentarni odbor za obrambo se je danes seznanil s predlogom sprememb proračuna za leto 2018 in predlogom proračuna za leto 2019. Sprejeti finančni načrt ministrstva za obrambo za prihodnje leto po besedah ministrice Andreje Katič znaša 389 milijonov evrov, predlog sprememb pa je višji za dobrih 46 milijonov in znaša dobrih 435 milijonov evrov.

“Glede na sprejete spremembe finančnega načrta v letu 2017 pa to pomeni povečanje za 69 milijonov evrov,” je na seji odbora izpostavila ministrica za obrambo Katičeva. Po njenih besedah primerjava sprejetega načrta za leto 2018 in predloga sprememb za prihodnje leto pokaže, da je največji delež dodatnih sredstev, to je 42,4 milijona, namenjen Slovenski vojski (SV).

Katičeva je pojasnila, da bo SV v prihodnjem letu začela izvajati srednjeročni projekt izgradnje srednje bataljonske bojne skupine in v okviru tega nakup bojnih osemkolesnih vozil za srednji pehotni bataljon. “V letu 2018 je za izvedbo tega projekta namenjenih 25,9 milijona evrov,” je dejala. SV bo z nakupom osemkolesnikov nadaljevala v letu 2019 in za to namenila enako vsoto.

Dodatna sredstva za slovensko vojsko

“Ker se zavedamo, da je nakup bojnih kolesnih vozil osem krat osem zelo zahteven projekt in da obstajajo tveganja za njegovo izvedbo s predvideno dinamiko, imamo pripravljene tudi načrte za izgradnjo zmogljivosti Slovenske vojske po drugih projektih, v kolikor vsa predvidena sredstva ne bi mogli angažirati na projektu osem krat osem,” je navedla ministrica.

Za leto 2019 je predlagan finančni načrt obrambnega ministrstva v višini nekaj manj kot 464 milijonov evrov, kar je po besedah Katičeve za dobrih 28 milijonov evrov več kot predlog sprememb načrta za leto 2018 in za 51 milijonov več, kot je pričakovana realizacija v letošnjem letu. Dodatna sredstva bodo v celoti namenjena SV. Po predlogu načrta za leto 2019 bodo obrambni izdatki znašali 1,01 bruto družbenega proizvoda (BDP).

Ministrica je spomnila, da se finančni načrti ministrstva za obrambo od leta 2015 vsako leto nominalno povečujejo. Vrednost načrta v letu 2015 je bila nekaj več kot 332 milijonov evrov, kar je za dobrih 131 milijonov evrov manj, kot je predlog načrta za leto 2019. Leta 2015 so obrambni izdatki, preračunani po napovedi Umarja za jesen 2017, dosegli najnižjo vrednost, to je 0,93 odstotka BDP.

Različna mnenja poslancev

V poslanski razpravi se je proti povečanju proračunskih sredstev za obrambo izrekel le Miha Kordiš (Levica). Po njegovih besedah je denarja očitno dovolj, le vlada in koalicija bi ga morali namesto v vojsko usmeriti v blaginjo in razvoj državljanov. Dejal je, da bi država morala vojaške izdatke zamrzniti na ravni iz leta 2015, ne pa da jih povečuje.

Matej Tonin (NSi) je povečanje obrambnih sredstev ocenil kot nujno. Po njegovih besedah so še vedno vidne negativne posledice “izčrpanosti” obrambnega proračuna v preteklih letih. Predsednik odbora Žan Mahnič (SDS) je opozoril, da je zaradi negotovosti nakupa osemkolesnikov pod velikim vprašajem realnost proračunskih predlogov za leti 2018 in 2019.

Iz koalicije je bilo slišati podporo proračunskima dokumentoma. Po mnenju Aleksandra Kavčiča (SMC) sta dokumenta v obrambnem delu nedvomno razvojno zastavljena. Matjaž Nemec (SD) se je na Kordiševo kritiko odzval z opozorilom, da je tudi varnost pripadnikov SV in njihovo nemoteno delovanje “socialni korektor”. Z dvigom obrambnih sredstev je soglašal tudi Franc Jurša(DeSUS). Dejal je, da brez varnosti ni mogoče razvijati demokracije.

ST