Slovenija

Pot do umetne inteligence, ki je naš koristen in dobrodošel pomočnik, ne pa strah ali grožnja

Uredništvo , 06.02.24 ob 09:59

Slovenija gosti Globalni forum o etiki v umetni inteligenci.

Pot do umetne inteligence, ki je naš koristen in dobrodošel pomočnik, ne pa strah ali grožnja

»Zavedamo se, da umetna inteligenca lahko izboljša naša življenja, lahko pa tudi odpira določene nevarnosti,« je na novinarski konferenci sredi prvega dne Globalnega foruma o etiki v umetni inteligenci dejala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh.

Slovenija ima dolgoletno tradicijo ukvarjanja z umetno inteligenco

Več kot šeststo udeležencev Globalnega foruma iz skoraj sedemdesetih držav dokazuje, da je umetna inteligenca pomembno področje, Slovenija pa ni po naključju izbrana za gostiteljico tega srečanja, saj imamo dolgoletno tradicijo ukvarjanja z umetno inteligenco. Na nova vprašanja sodobnega časa nobena država in nobeno podjetje ne more najti odgovorov samo, zato po besedah ministrice dr. Stojmenove Duh potrebujemo globalno sodelovanje.

Dopoldanski del prvega dne Globalnega foruma je bil namenjen pregledu, vzporejanju izkušenj, predajanju znanja in izmenjavi mnenj glede na temeljna merila, ki jih za ocenjevanje uporabe umetne inteligence v državah članicah priporoča Unesco.

[[image_1_article_63047]]

Novembra 2021 je 193 držav članic Unesca sprejelo Priporočila o etiki v umetni inteligenci, ki je bil prvi tak normativni dokument o uporabi umetne inteligence na svetu. Priporočila na približno petdesetih straneh ponujajo državam zaokrožen okvir za etični razvoj in uporabo umetne inteligence. Poleg oblikovanja vrednot in načel, ki naj usmerjajo zasnovo, razvoj in uporabo umetne inteligence, priporočila predlagajo tudi ukrepe, s katerimi bodo države članice zagotovile spoštovanje teh vrednot in načel na področjih, kot so komunikacije, informacije, okolje, kultura, izobraževanje in raziskave, gospodarstvo, delo itd.

Dva orodja za ocenjevanje

V pomoč državam članicam je v priporočilih tudi dvoje orodij oziroma meril za ocenjevanje: prvo orodje je metodologija za oceno pripravljenosti (angleško Readiness assessment methodology - RAM), drugo pa metodologija za oceno etičnega učinka (angleško Ethical impact assessment - EIA).

Namen prvega orodja je oceniti pa tudi spodbujati ukrepe, zakonodajo, strategije, delovne načrte, ustanove na področju umetne inteligence v določeni državi ter tudi ugotavljati potrebe, pomanjkljivosti ali neskladja pri varovanju človekovih pravic, človekovega dostojanstva, trajnosti oziroma zaščite okolja, pravičnosti, načela vključenosti in podobno. Osnovni namen drugega orodja za oceno etičnega učinka pa je možnost preverjanja, ali so algoritmi v skladu z načeli in vrednotami iz priporočil in ali so informacije o orodjih umetne inteligence pregledne in na voljo javnosti.

Različne ravni pri uporabi umetne inteligence

Posamezne države dosegajo različne ravni pri uporabi umetne inteligence, ene oblikujejo delovna telesa in smernice, druge že imajo strategije in pripravljajo rešitve, pri uporabi Unescovih meril RAM pa sodeluje že okoli petdeset držav, med njimi tudi Slovenija; še 150 držav se bo ocenjevanjem pridružilo v bližnji prihodnosti.

Na prvi ponedeljkovi dopoldanski razpravi, ki jo je moderiral Vilas Dhar, član svetovalnega telesa za umetno inteligenco pri generalnem sekretarju Združenih narodov, so predstavniki držav na kratko orisali stanje glede na oceno pripravljenosti (RAM) v Senegalu, Čilu, Vietnamu, na Jamajki, v Omanu, ZDA, Estoniji, Grčiji in Mehiki.

[[image_2_article_63047]]

Dana Morris Dixon iz urada predsednika vlade Jamajke je med drugim opozorila na vključevanje mladih, trije člani njihovega delovnega telesa so mlajši od trideset let. Seth Center, namestnik odposlanca za nastajajoče tehnologije iz ZDA, je pri sprejemanju umetne inteligence predlagal filozofijo košarkarjev, ki imajo omejen čas, biti morajo mobilni, okretni in odzivni, pri rečeh, ki jih še ne poznajo, pa se morajo hitro učiti. Nele Leosk, veleposlanica za digitalne zadeve pri estonskem ministrstvu za zunanje zadeve, pa je izpostavila pomen podatkov in njihovo uporabo – vsak mora vedeti, kako se uporabljajo njegovi podatki, z njihovo ponovno uporabo pa mora tudi soglašati.

V drugem delu razprave o merilih ocenjevanja, ki jo je moderiral Antonio Zappula, izvršni direktor Fundacije Thomson Reuters, pa so stanje umetne inteligence v njihovih državah opisali predstavniki Gabona, Urugvaja, Dominikanske republike, Litve, Romunije, Maldivov in Mehike. V Romuniji, denimo, imajo svetovalca za umetno inteligenco v kabinetu predsednika vlade, ki je na voljo tudi zasebnemu sektorju, in s tem je most med javno in zasebno sfero ter tudi dober detektor potreb državljanov.

Dopoldanski del razprav je povezoval Igor Bergant, novinar in voditelj pri RTV Slovenija, ki je izkoristil priložnost za predstavitev Slovenije s pomočjo 60 tisoč let stare neandertalske piščali, več kot 5000 let starega kolesa ali planin v soncu okoli Kongresnega centra Brdo.

O platformi, ki bo središče znanja o etiki in upravljanja umetne inteligence

Popoldanski del Globalnega foruma o etiki umetne inteligence je odprl hiter posvet o Globalnem observatoriju za etiko umetne inteligence, ki ga vzpostavlja Unesco v sodelovanju z Inštitutom Alana Turinga in Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU).

Gre za platformo, ki bo središče znanja o etiki in upravljanja umetne inteligence. Pri observatoriju bodo zbirali poročila o metodologiji in ocenah pripravljenosti držav, najboljše prakse upravljanja umetne inteligence in delali analize, povezovali omrežja, platforme in oblikovali partnerstva ter pomagali z najsodobnejšimi študijami za čim boljše razumevanje sodobnih tehnologij, za njihovo koristno in etično uporabo pa tudi za presojo posledic. Observatorij so predstavili Gabriela Ramos, David Leslie iz Inštituta Alana Turinga in Reinhard Scholl, vodja za etično umetno inteligenco pri ITU.

Umetna inteligenca je prišla praktično čez noč

Pregledu nacionalnih upravljanj umetne inteligence in predstavitvi observatorija je sledila uradna otvoritev Globalnega foruma. Luka Mesec, podpredsednik vlade, je spomnil, da je umetna inteligenca prišla praktično čez noč, kako se bomo s temi spremembami soočili, pa je po njegovem odvisno od nas; prepričan je, da bomo nalogi kos.

Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca, meni, da ob sodobnih fenomenih nujno potrebujemo globalno sodelovanje, da smo lahko aktivni udeleženci, ne le pasivni opazovalci. Tudi Marija Pejčinović Burić, generalna sekretarka Sveta Evrope, se je zavzela za multilateralni pristop, saj države s čezmejnimi rešitvami lažje najdejo odgovore na skupne izzive.

[[image_1_article_63047]]

Po video povezavi sta zbrane pozdravila še Doreen Bogdan–Martin, generalna sekretarka Mednarodne telekomunikacijske zveze, in Vera Jourova, podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost.

V popoldanskih urah bodo na Globalnem forumu še zasedanje na ministrski ravni o regionalnih pristopih pri etičnem upravljanju umetne inteligence (moderirala ga bo državna sekretarka MDP Aida Kamišalić Latifić), razprava o možnih načinih regulacije uporabe umetne inteligence in o poti do usklajene regulacije na svetovni ravni (moderirala jo bo Gabriela Ramos) ter predstavitve dobrih praks za zaščito okolja s pomočjo umetne inteligence.

Vse razprave lahko spremljate v neposrednem prenosu na YouTube kanalu Ministrstva za digitalno preobrazbo.