Po dolgem obdobju suše se padavine končno obetajo tudi na vzhodu države. Največ padavin bo verjetno padlo v torek in petek. Pričakovana skupna količina padavin v prihodnjem tednu je na vzhodu med 30 in 50 mm, na zahodu tudi do 70 mm. Bo to dovolj za ublažitev suše? Obeta se tudi konkretnejša ohladitev.

Kdaj se obeta preobrat?

Vikend bo minil v dokaj tipičnem spomladanskem vremenskem vzorcu. Sobota bo deloma sončna z občasno povečano oblačnostjo, popoldne pa bo predvsem v hribovitem svetu ter na severu in vzhodu možna kakšna krajevna ploha ali nevihta, napovedujejo meteorologi na Neurje.si. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 21 do 25 °C.

V nedeljo zjutraj bo še precej jasno. Čez dan bo naraščala koprenasta oblačnost in se ob tem tudi gostila, ni izključena kakšna ploha. Zapihal bo jugozahodnik, so medtem napovedali na ARSO.

Od ponedeljka naprej pa bodo naši kraji pod vplivom nizkega zračnega tlaka. Predvidoma se bo višinska dolina s hladnim zrakom v ponedeljek ugrezala nad srednjo in zahodno Evropo, pri tleh pa bi v lahko v torek nad severnim Sredozemljem nastal tudi plitek ciklon, ki bo vplival na vreme pri nas. Od severa bo začel dotekati tudi hladnejši zrak.

V ponedeljek bo tako na zahodu in deloma v osrednjih krajih večinoma oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Nekaj jih bo nastalo tudi proti vzhodu države, kjer bo sicer še delno jasno vreme. Jugozahodni veter se bo okrepil, napovedujejo na ARSO.

Padavine pri nas končno v torek?

Od torka naprej bo verjetnost padavin povečana, a se napovedi v podrobnostih še spreminjajo. Največ padavin bo verjetno padlo v torek in petek. Pričakovana skupna količina padavin v prihodnjem tednu je na vzhodu med 30 in 50 mm, na zahodu tudi do 70 mm, še napovedujejo na ARSO.

Na ARSO sicer opozarjajo, da bodo padavine povečini ublažile vodnobilančne primanjkljaje na površinskem sloju tal, v regijah vzdolž severa Slovenije pa pričakujejo le rahlo izboljšanje trenutnih razmer. Vodnatost rek bo do torka še majhna, nato pa naj bi se pretoki nekoliko povečali. Zniževanje gladine podzemne vode naj bi na zahodu ponehalo, drugod pa je pričakovati postopno zniževanje gladin podzemne vode ter s tem morebitno poslabšanje sušnih razmer.

Sušno stanje po Sloveniji ni posledica le nekaj suhih dni. Kot opozarja ARSO, so nedavne padavine tla izraziteje namočile le na Bovškem in delno na Obali, drugod pa suša še vztraja. Padavine so bile v preostalih delih Slovenije količinsko premajhne ali pa jih ponekod sploh ni bilo dovolj, da bi nadomestile vodnobilančni primanjkljaj, ki površinski sloj tal pesti že od sredine februarja.

En padavinski dogodek ne bo rešil situacije

V prvi polovici februarja so pogoste padavine še redno namakale tla, od zadnje dekade februarja dalje pa so bile padavine po večjem delu Slovenije redke. Le izjemoma je na posamezen dan padlo več kot 10 milimetrov dežja, vmes pa so se pojavljala tudi daljša suha obdobja, ponekod dolga od 14 do 18 dni.

Zato en padavinski dogodek suše po Sloveniji ne more v celoti odpraviti. Prihajajoči dež bo sicer dobrodošel in bo marsikje vsaj začasno izboljšal stanje v zgornjem sloju tal. To bo koristilo travi, poljščinam, vrtovom in mladim rastlinam, predvsem tam, kjer bodo padavine bolj umirjene in bodo trajale več ur. Kjer pa bo dežja le malo ali bo padel v obliki kratkotrajnih ploh, bo učinek precej manjši. Takšne padavine lahko površino hitro navlažijo, a se zgornji sloj tal ob soncu, vetru in višjih temperaturah znova hitro osuši.

Za pravo odpravo suše bi potrebovali več zaporednih padavinskih dogodkov, najbolje z zmernim in enakomernim dežjem, ki bi se lahko postopno vpijal v tla. Šele takšen vzorec bi lahko bolj občutno popravil vodno bilanco, ki je marsikje negativna že od konca februarja, opozarjajo na Neurje.si.

Naslednji teden se obeta tudi izrazita ohladitev

Meteorologi na Neurje.si napovedujejo tudi, da se bo ravno v času ledenih mož, ki godujejo med 12. in 14. majem, nad srednjo Evropo in Alpe spustila občutno hladnejša zračna masa s severa oziroma severovzhoda. Letos se tako ljudsko izročilo vsaj po trenutnih izračunih kar dobro ujema z dogajanjem v ozračju.

Najbolj izrazita ohladitev se nakazuje okoli 12. in 13. maja, ko se bodo temperature na tej višini marsikje spustile precej nižje kot v dneh pred tem. Ohladitev se bo poznala po večjem delu Slovenije, razlika pa bo predvsem v tem, koliko se bo hladnejši zrak ob prehodu vremenske motnje uspel spustiti do tal in kakšne bodo razmere v nočnem času (seveda ni govora o pozebi).

V ponedeljek, 11. maja zvečer, bo Slovenija še na robu toplejšega zraka, medtem ko se bo severno od Alp že spuščala hladnejša zračna masa. Nad Sredozemljem bo še ostajal toplejši zrak, severno od nas pa se bo začel krepiti hladnejši dotok. V noči na torek oziroma v torek zjutraj bo hladnejši zrak že dosegel Alpe in širše območje srednje Evrope, s tem pa tudi naše kraje. Gre za precej klasičen scenarij majskega vdora hladnejšega zraka, ki pogosto sovpada prav z obdobjem ledenih mož, opisujejo meteorologi na vremenarskem portalu.

Ne bo se tako hitro spet otoplilo

Po 14. maju se po trenutnih izračunih temperature v višinah postopno nekoliko pobirajo, vendar ni videti hitrega prehoda v stabilno in toplo majsko vreme. Zelo verjetno je nadaljevanje spremenljivega vremena, z občasno več oblačnosti, krajevnimi padavinami ali plohami, odvisno od natančnega položaja višinskega jedra hladnega zraka in prizemnih vremenskih sistemov.

Tudi Zofka, ki goduje 15. maja in jo ljudsko izročilo pogosto povezuje z mokrim vremenom, bi lahko letos ostala v bolj svežem in nestanovitnem vremenskem obdobju. Za zdaj ne kaže na izrazito toplo in stabilno nadaljevanje, ampak bolj na podaljšano obdobje svežega, občasno spremenljivega vremena. Ne gre nujno za hud zimski vdor, gre pa za dovolj izrazito majsko ohladitev, da jo bomo v vremenskem dogajanju zagotovo občutili, še ponasjujejo na Neurje.si.