S seznama ogroženih zavarovanih živali, na katerem sta med drugim rjavi medved in volk, se bo kmalu poslovil šakal, ki sicer ostaja zavarovana vrsta. Populacija šakala se namreč povečuje in je v ugodnem stanju, že nekaj časa pa se pojavljajo pozivi, tudi Lovske zveze Slovenije, naj se začne z njim upravljati po predpisih, ki ureja lovstvo.

Prišel čas za poseg v populacijo šakala

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah se bo v Sloveniji kmalu spremenila. Ministrstvo je namreč presodilo, da je čas za poseg v populacijo šakala, saj ta vrsta pri nas po oceni strokovnjakov ni ogrožena. Tako ni več razlogov, da bi s populacijo upravljali v okviru strogega zavarovanja, temveč se lahko z njo trajnostno gospodari po zakonu o divjadi in lovstvu.

Francu Kanglerju šakali odnesli dva prašička

Spomnimo, pred nekaj dnevi smo že zapisali, da je vse več šakalov tudi na Štajerskem, slej ko prej se znajo pojaviti tudi v samem Mariboru. Na družbenem omrežju Facebook se je pred dnevi oglasil nekdanji župan MOM Franc Kangler, ki je na svojem posestvu v Zimici v Dupleku odkril šakale. »V teh dneh sta mi izginila dva prašička. Nastavil sem kamero. In koga sem ujel? Saj to ni res, pa je. Šakal. A bomo še s Šakalom imeli težave?«

Za njihovo razmnoževanje smo krivi sami

Predlog je zdaj v medresorskem usklajevanju in bo predvidoma do konca meseca pripravljen za odločanje na vladi. “Preden bo možno uravnavanje populacije, bo treba v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pripraviti tudi letni načrt upravljanja s populacijo šakala. Ker se novo načrtovalsko obdobje začne s 1. januarjem 2020, bo s tem datumom tudi začel veljati odlok vlade glede spremembe varstvenega statusa,” so še navedli na ministrstvu.

Šakali lahko živijo v zelo visokih gostotah, ko je na voljo dovolj hrane (to so predvsem odpadki, mrhovina in glodavci). Te gostote lahko dosežejo tudi po pet tropov na 1000 hektarjev, kar je po njegovih pojasnilih okoli 100-krat višje kot pri volkovih.

Odstrel šakala povzroči še večje razmnoževanje

“Pričakujem, da šakala ta sprememba zakonodaje ne bo ogrozila, saj vemo iz tujine, da odstrel nima praktično nobenega vpliva na populacije šakalov. Npr. v Bolgariji letno odstrelijo 20.000 šakalov brez kakšnih opaznih učinkov. Raziskave iz Afrike so tudi pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo svoje razmnoževanje, kar je verjetno glavni razlog, zakaj odstrel ni učinkovit. Populacijo šakalov so uspeli zmanjšati le v Izraelu, kar so dosegli z zmanjšanjem dostopnosti do hrane človeškega izvora (predvsem smeti in klavniških odpadkov),” je za STA pojasnil raziskovalec in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Krofel.

Šakal tako po novem ne bo več ogrožena vrsta, kar pa ostajata rjavi medved in volk. S posegom v zavarovano vrsto se mora strinjati ministrstvo za okolje in prostor, to v primeru medveda in volka na podlagi mnenja zavoda za gozdove in zavoda za varstvo narave vsako leto pripravi odlok o selektivnem in omejenem odvzemu iz narave.

Država izplačuje odškodnine, ampak le, če lastnik poskrbi za zaščito živine

Arso tudi izplačuje odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst, vendar pa morajo lastniki oz. oškodovanci na primeren način kot dobri gospodarji narediti vse potrebno, da svoje premoženje obvarujejo pred nastankom škode.

Odškodnine po živalih zavarovanih vrst, med temi najdemo tudi planinskega orla, krokarja, škorca, vidro, dihurja, bobra in divjo mačko, ki povzročijo škodo na posevkih, sadnem drevju, čebelnjakih ter na domačih živalih in drugem premoženju, se izplačujejo na podlagi lestvice, ki jo vsako leto potrdi pristojni minister.

Največ škode povzročita volk in medved

Od zavarovanih vrst največ škode na premoženju povzročita medved in volk. Pri lani izplačanih odškodninah je prednjačil volk (121.100 evrov), sledili so medved (57.000 evrov), kos (29.300 evrov), veliki detel (24.700 evrov), šakal (19.700 evrov), škorec (15.500 evrov) in krokar (19.600 evrov), škoda po ostalih zavarovanih živalih pa je bila nižja.

Leta 2017 je bilo največ škod izplačanih po medvedu (približno 164.600 evrov) in volku (164.200 evrov), sledili so veliki detel (52.800 evrov), kos (29.000 evrov), škorec (26.700 evrov), krokar (19.800 evrov), dihur (13.600 evrov) in vrana (13.500 evrov).