Kot je povedala epidemiologinja Sanja Vuzem, lahko pri izbruhu z veliko verjetnostjo govorimo o skupnem izvoru okužbe z uživanjem tatarskega bifteka iz istega obrata.

Kot je spomnila epidemiologinja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je epidemiološka služba v novembru in decembru obravnavala povečano pojavljanje salomonelnih okužb. Po epidemiološkem poizvedovanju prvih primerov iz Murske Sobote, Raven na Koroškem in Celja so ugotovili, da so “bolniki dan ali nekaj dni pred razvojem simptomov navajali uživanje tatarskega biftka, osebe pa med seboj niso bile nujno sorodstveno ali kakor koli drugače povezane“. Po postavitvi suma na okužbo z živili so obvestili pristojne inšpekcijske službe Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Skupaj so zaznali 138 primerov

V obsežni epidemiološki preiskavi so nato ugotovili, da je bilo v obdobju med 12. in 26. novembrom lani prijavljenih skupno 138 primerov okužb, od tega jih je bilo 70 pri ženskah, 68 pri moških, povprečna starost obolelih pa je bila 33 let. Po navedbah epidemiologinje so zabeležili 94 laboratorijsko potrjenih primerov in 44 verjetnih primerov. “V klinični sliki so prevladovale slabost, driska in bruhanje, 33 ljudi se je zdravilo v bolnišnici, umrl ni nihče,” je povzela Vuzem in dodala, da so se primeri pojavili v osmih regijah od devetih, pri čemer je bila večina zabeležena v severovzhodnem delu države, predvsem na območju Maribora, Celja in Murske Sobote.

Obenem so epidemiologi zaznali dva vrhova pojavljanja primerov povečanega števila okužb – prvega od 14. do 16. novembrom, kar je sovpadalo z martinovim vikendom, drugega pa teden dni pozneje.

Vzeli so 97 vzorcev blata in dva krvi ter en vzorec živila. “Analize so pokazale, da je bila iz 93 vzorcev blata in dveh krvi izolirana salmonella enteritidis,” je še razložila epidemiologinja.

“Zaključek epidemiološke preiskave je pokazal, da lahko pri omenjenem izbruhu z veliko verjetnostjo govorimo o skupnem izvoru okužbe, in sicer z uživanjem istega tatarskega bifteka iz istega obrata v Sloveniji,” je sklenila Vuzem.

Pri preiskavi primerov je sodeloval tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kot je pojasnila Marija Trkov iz oddelka za javno zdravstveno mikrobiologijo, so pod drobnogled vzeli 87 človeških izolatov in en živilski izolat salmonele ter jih analizirali s sekvenciranjem celotnih genomov. Istočasno so na Nacionalnem veterinarskem inštitutu analizirali tri vzorce iz biftka in tri iz mesa rac. “Ko smo opravili vse analize in primerjali zaporedja genomov izoliranih bakterij, smo ugotovili, da je bilo od 87 testiranih izolatov 84 ozko genetsko sorodnih, v to skupino se je razvrstil tudi izolat iz bitka in trije izolati, ki so jih analizirali na veterinarskem inštitutu,” je še navedla.

Potek ukrepanja inšpektorjev UVHVVR pa je pojasnila njihova predstavnica Nadja Škrk. Po prejemu prvih informacij o izbruhu salmonele 21. novembra so po izvedbi dodatnih poizvedb in analiz podatkov ugotovili, da bi lahko bil vpleten biftek Fingušt slovenskega proizvajalca Mesnine Štajerske. Na tej podlagi so tako že naslednji dan uvedli izredni inšpekcijski nadzor in opravili pregled, v okviru katerega so preverili izpolnjevanje sanitarno-tehničnih pogojev, izjave zaposlenih o zdravstvenem stanju. Vzeli pa so tudi pet vzorcev živil, med njimi tudi surovin, ki so bile uporabljene v proizvodnji bifteka.

Istočasno je, kot je navedla Škrk, proizvajalec sam prejel rezultate analize lastnega vzorčenja, ki so bili vzeti že 18. novembra na podlagi prijave trgovske verige Lidl. “Analize, ki jih je izvedel uradni laboratorij, so pokazale, da trije loti bifteka, proizvedenega s strani konkretnega proizvajalca, vsebovali salmonello enteritidis,” je dejala.

Nemudoma zahtevali odpoklic izdelka

Po njenih besedah je na podlagi teh rezultatov uradni veterinar nemudoma odredil izvedbo umika in odpoklic izdelka iz prometa, v nadaljevanju pa so vse zaposlene pri proizvajalcu napotili na pregled za namen izključitve klicenoštva. Pri štirih zaposlenih so salmonelo pozneje tudi potrdili, a se je izkazalo, da niso bili v neposrednem stiku s tatarskim biftkom, ki je bil proizveden v rizičnem obdobju.

Proizvajalca uvrstili na seznam obratov z večjim tveganjem

Med izvedbo drugih inšpekcijskih postopkov pri proizvajalcu bifteka pa so med drugim ugotovili tudi, da ta ni izvajal uradno predpisanega vzorčenja in da rok uporabe biftka ni bil validiran. Po pojasnilih Škrk je proizvajalec v dnevu po prejemu prijave s strani trgovske verige izvedel temeljito čiščenje.

“Ko smo pri izvajalcu dobili dokazila, da je zagotovljena varnost proizvodov, je bila proizvodnja sproščena od 30. novembra dalje,” je dodala Škrk.

Na podlagi ugotovitev nadzora so proizvajalca uvrstili na seznam obratov z večjim tveganjem, to pa v praksi pomeni večje število rednih pogledov in pogostost samega vzorčenja.

Glede prekrškovnega postopka pa je Škrkova omenila, da ta še ni zaključen.