Predsednik republike Borut Pahor je, kot je sporočil po današnjem srečanju, državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč v torek pozno zvečer podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev.
Pahor je izrazil zadovoljstvo, da bo obdobje politične negotovosti po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade relativno kratko. Po njegovih besedah je to za Slovenijo pomembno tako zaradi politične stabilnosti kot tudi nujnosti, da vlada opravlja delo s polnimi pooblastili.
Tudi tokrat nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, ampak bo z njo sodeloval.
Ob tem je pozval k dialogu in sodelovanju brez izključevanja, v primeru nepremostljivih razlik pa si moramo po Pahorjevih besedah prizadevati za to, da se te ne bi poglobile v izključevanje ali v politično in družbeno razklanost.
Poleg tega od vseh, tudi od Janše in njegove ministrske ekipe pričakuje, da se bodo vzdržali izjav ali ravnanj, ki bi bile žaljive ali celo sovražne. Potencialno vladno ekipo je še pozval, da s svojim delom okrepi zaupanje v ustavni sistem in ovrže strahove glede njene morebitne pristranosti ali celo sovražnosti.
Janša pa je danes spomnil, da jih, preden bo vlada operativna, čakata še dve glasovanji v DZ. Koalicijske vlade so po njegovih besedah “lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in so sposobni sklepati kompromise”.
V pogajanjih so se po njegovih navedbah zavedali, da pred njimi ni celega mandata, zato tudi mnogih želja partneric ni v koalicijski pogodbi. Soglasni so, da se je treba osredotočiti na ključne težave.
Na prvem mestu je izpostavil stanje v zdravstvenem sistemu, izzive, povezane z varstvom okolja, in težave starejše generacije. V tem delu je zgoščenih največ strateških izzivov za Slovenijo. Koalicija predvideva ustanovitev urada za demografijo, ki bo po Janševih navedbah horizontalno koordiniral vse ukrepe, ki bodo izboljšali demografsko sliko Slovenije. Tako so po njegovih ocenah najbolj državotvorni resorji tisti, ki se ukvarjajo z demografijo.
V ospredju nove vlade sta tudi decentralizacija in debirokratizacija
Pri vseh težkih ukrepih v pogodbi pa so po Janševih navedbah navedeni tudi roki za izvedbo. Stvari, ki v pogodbi niso navedene, a jih bo treba reševati, pa bodo reševali s soglasjem, je napovedal. Tako je zanj samoumevna tudi uresničitev katerekoli ustavne odločbe. S tem je odgovoril na vprašanje, zakaj v pogodbo ni vključena uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih šol.
Spomnil je še na partnerstvo za razvoj v njegovi prvi vladi in napovedal, da bodo tudi v tokratnem mandatu k sodelovanju povabili opozicijo in predstavnika narodnih skupnosti. Od slednjih po Janševih besedah ne pričakujejo, da bosta jeziček na tehtnici bodisi pri imenovanju vlade bodisi pri pozneje pri političnih odločitvah, bodo pa veseli podpore. Z njima bodo podpisali sporazum, v katerem bodo definirali stvari, ki jih je treba rešiti na področju narodnih skupnosti.
Eden od elementov koalicijske pogodbe so tudi podpisi podpore poslancev partneric, ki jih je po Janševih trditvah dovolj za večinsko vlado. Števila ni navedel, je pa spomnil, da bodo šteli glasovi na tajnem glasovanju.
Kar zadeva kadrovskih mest v vladi po Janševih navedbah ni nič zabetoniranega, dokler ni formalnih predlogov, na podlagi katerih poslanci odločajo. Povedal je tudi, da v prvi fazi ne načrtujejo spremembe zakona o vladi oz. reorganizacije ministrstev, ker ni časa. Na vprašanje, ali bo rebalans proračuna eden prvih ukrepov vlade, pa je odgovoril, da bi bil slednji potreben, tudi če se ne bi sestavila nova vlada.
Pahor in Janša sta odgovorila tudi na vprašanje pritiskov pri oblikovanje te vlade
Pahor je spomnil, da so slednji sestavni del javnega življenja in dokler so v mejah primernega jezika, je to v redu. Tudi na tem mestu je posvaril pred sovraštvom. “Vsak, ki prevzema odgovorne funkcije, mora imeti disciplino, da se upre skušnjavi po tem, da reče nekaj neprimernega. Če se to zgodi, je dovolj priložnosti za opravičilo,” je dejal.
Janša meni, da je legitimen pritisk, ko kdor koli izraža mnenje v obliki strinjanja ali nestrinjanja ter to argumentira, lahko tudi brez dlake na jeziku. A je meja prekoračena, ko gre za grožnje. Ob tem je obžaloval, da so nekateri v času podpisa koalicijske pogodbe prejemali grobe, resne grožnje, ne le njim, ampak tudi njihovim svojcem. To zanj ni legitimen pritisk.
Na vprašanje odnosa do medijev in komunikacije na Twitterju pa je Janša odgovoril z vprašanjem: “Kaj mislite, kaj bolj vpliva na javno mnenje? Javna obtožba v mediju, ki ga gleda 400.000 ljudi, ali nek tvit, ki ga prebere nekaj tisoč ljudi? Ko bomo to merili z istimi vatli, se bomo lahko resno o tem pogovarjali.”
Pahor je ob tem ocenil, da je ustvarjanje ozračja, ki bi preprečevalo, da bi prišlo do razklanosti družbe, nekaj najpomembnejšega v tem trenutku. Janša se je strinjal, da je to problem, a ne bo rešen, če se bo reševal le na enem koncu. Ne le politiki, tudi mediji imajo pri tem veliko odgovornost, je poudaril.
Sicer pa se je Pahorju zahvalil za zaupanje, prvakom SMC, NSi in DeSUS pa za to, da so imeli pred očmi interese državljanov in skupno blaginjo pred vsem, kar je dominiralo v medijih. Zahvalil se je tudi tistim medijem, ki so vedeli, da so se partnerji sestajali vsak dan, pa niso predstavljali motnje v pogajanjih.
Predlog kandidature za predsednika vlade je sicer je že vložen v DZ, volitve predsednika vlade pa se v skladu s poslovnikom DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. DZ bo o kandidatu odločal najverjetneje prihodnji teden na redni seji, po nekaterih informacijah v torek.
STA
