Potem ko je pred dnevi komisija DZ za peticije obravnavala izvajanje pravice do osebne asistence v praksi in je varuh človekovih pravic Peter Svetina ministrstvo opozoril, da se že pridobljenih pravic ne sme zmanjševati, nas je zanimalo, kaj o tej obliki pomoči meni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Osebna asistenca je po zakonu, sprejetem leta 2017, pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in zunaj doma. Pogoj je, da je upravičenec star od 18 do 65 let in da pomoč potrebuje najmanj 30 ur tedensko. Decembra smo beležili približno 4000 uporabnikov osebne asistence, za katero je ministrstvo v letu 2019 namenilo 34,5 milijona evrov, v letu 2022 pa že 173,5 milijona. Med odprtimi vprašanji je cena za uro storitve, ki znaša 14,26 evra. Če se urna postavka ne bo zvišala, osebnih asistentov ne bomo več dobili, je posvarila Mateja Toman iz Društva distrofikov Slovenije. V Društvu študentov invalidov Slovenije medtem ugotavljajo, da je že skoraj nemogoče dobiti osebnega asistenta.
Mesec napoveduje oblikovanje skupne mreže izvajalcev različnih pomoči
Minister Mesec je pred dnevi na obisku v Lenartu spomnil, da v lanskem letu ni bilo spremembe zakona o osebni asistenci, so pa bili zaostreni nekateri kriteriji. “Problem osebne asistence po poslanskem zakonu Nove Slovenije iz leta 2017 je ocena predlagateljev, da bo ta stala 8 milijonov evrov na leto. Pet let kasneje, v letu 2022, je osebna asistenca stala 200 milijonov evrov. To v praksi pomeni 10 odstotkov proračuna našega ministrstva in je strošek, ki je ob taki eskalaciji začel postajati nevzdržen. Zato bomo letos sistem skupaj z dolgotrajno oskrbo prenovili.”
Kot še pravi minister, bi morali dolgotrajno oskrbo, pomoč na domu in osebno asistenco oblikovati v skupno mrežo: “To bi morale biti izenačene storitve in vsem dostopne pod čim bolj enakimi pogoji. Trenutno je osebna asistenca na voljo manj kot 4000 uporabnikom, stane pa 200 milijonov evrov. Tak sistem je neracionalen in kriči po prenovi. Popravke zakona že pripravljamo, razumem pa tudi stisko izvajalcev, ki zdaj zaradi zvišanja minimalne plače ne morejo pokrivati stroškov osebnih asistentov. Potrebno bo še nekaj potrpljenja, da se dogovorimo o delovanju sistema, ki bo dostopen, ki ga bomo lahko financirali in da bodo izvajalci v njem dostojno plačani. V skupno javno mrežo bomo povabili obstoječe izvajalce, vendar pod bistveno bolj reguliranimi pogoji.”
Mesec omenja, da so v opravljeni reviziji osebne asistence našli marsikaj. Od invalidov, ki niso vedeli, da imajo osebne asistente, vseeno pa jih je nekdo plačeval, do invalidov, katerih osebni asistenti so bili registrirani, da so na delu, dejansko pa so bili na dopustu. Po ministrovih besedah je polovica osebnih asistentov družinskih članov: “Nekdo iz ožje družine se je prijavil v sistem in zdaj ga država financira za to, da praktično opravlja isto dejavnost, kot jo je delal prej kot brat, sestra, oče, mati.”
