Državni zbor je po nujnem postopku sprejel novi Zakon o potrošniških kreditih, ki prinaša spremembe pri najemanju posojil, sklepanju kreditnih pogodb prek spleta in reševanju težav z odplačevanjem dolgov. Namen nove ureditve je potrošnike bolje zaščititi pred nepremišljenim zadolževanjem ter jim zagotoviti jasnejše informacije in več podpore, kadar se znajdejo v finančnih težavah, so sporočili iz Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport.

Spremembe odgovarjajo tudi na razvoj novih oblik kreditiranja, pri katerih lahko potrošnik denar ali blago pridobi hitro, posledice zadolžitve pa niso vedno dovolj jasno predstavljene.

Pred podpisom kredita več časa za premislek

Ena pomembnejših novosti je, da bo moral potrošnik ključne informacije o kreditu praviloma prejeti najmanj en dan pred sklenitvijo pogodbe. To pomeni, da se mu ne bo treba odločati zgolj na podlagi ponudbe, predstavljene tik pred podpisom.

Dodaten čas naj bi omogočil primerjavo ponudb, preverjanje pogojev in bolj premišljeno presojo, ali bo mogoče mesečne obveznosti tudi redno poravnavati.

 

Za potrošnika je to pomembno predvsem pri kreditih, ki lahko pomenijo dolgoročno finančno obremenitev. Pred sklenitvijo pogodbe je smiselno preveriti ne le višino mesečnega obroka, temveč tudi skupne stroške kredita in vpliv odplačevanja na družinski proračun.

Nova pravila tudi za »kupi zdaj, plačaj pozneje«

Zakon se prilagaja tudi novim načinom financiranja nakupov, med katere sodijo sheme »kupi zdaj, plačaj pozneje« (buy now, pay later).

Gre za storitve, ki potrošnikom omogočajo, da blago ali storitev kupijo takoj, plačilo pa opravijo pozneje oziroma v več obrokih. Ker lahko takšne možnosti spodbujajo impulzivne nakupe, je pomembno, da potrošnik razume, da lahko z odloženim plačilom prevzame tudi finančno obveznost.

Nova ureditev bo tudi te oblike kreditiranja vključila v sistem varstva potrošnikov. Konkretne obveznosti bodo odvisne od pravil, ki veljajo za posamezno vrsto produkta.

Konec vnaprej označenih okenc pri spletnih pogodbah

Več zaščite bo tudi pri sklepanju kreditnih pogodb na spletu. Zakon prepoveduje predhodno označena okenca, ki bi lahko potrošnika usmerjala v izbiro dodatnih možnosti brez njegove aktivne odločitve.

V praksi to pomeni, da ponudnik ne bo smel uporabiti vnaprej označenega polja kot nadomestila za izrecno odločitev potrošnika. Ta bo moral imeti možnost, da sam izbere, katere ponujene možnosti sprejme.

Potrošniki bodo obveščeni o avtomatiziranem prilagajanju ponudb

Pomembna je tudi preglednost pri uporabi avtomatizirane obdelave podatkov. Če bo ponudba kredita prilagojena posamezniku na podlagi takšne obdelave, bo moral biti potrošnik o tem obveščen.

Tako bo lažje razumel, da ponudba ni nujno enaka za vse, temveč je lahko oblikovana tudi na podlagi podatkov o njem.

Prepoved nenaročene prodaje kreditov

Zakon prinaša tudi prepoved nenaročene prodaje kreditov. Namen ukrepa je zmanjšati pritisk na potrošnike, naj sprejmejo kredit, ki ga niso iskali ali ga v resnici ne potrebujejo.

To je pomembno zlasti v okolju, kjer se finančne ponudbe pojavljajo prek različnih komunikacijskih kanalov in kjer lahko preprosta dostopnost do posojila ustvari občutek, da je dodatno zadolževanje enostavna rešitev za trenutne finančne potrebe.

Nova pravila naj bi tako prispevala k odgovornejšemu kreditiranju in zmanjšala tveganje, da bi se posamezniki zadolževali brez ustreznega premisleka.

Nova javna služba za pomoč pri odplačevanju dolgov

Pomemben del zakona je namenjen tudi potrošnikom, ki so kredit že najeli, nato pa se zaradi izgube dohodka, višjih življenjskih stroškov ali drugih okoliščin znajdejo v težavah z odplačevanjem.

Uvedena bo nova javna služba za svetovanje o odplačevanju dolgov. Ta naj bi potrošnikom pomagala pri iskanju rešitev, ko obveznosti postanejo preveliko finančno breme.

Ob zamudah pri plačilih predvideni ukrepi prestrukturiranja

Predvideni so tudi ukrepi prestrukturiranja v primeru zamud s plačili. To pomeni, da ureditev predvideva možnosti za obravnavo nastalih težav in iskanje rešitev za odplačevanje, namesto da bi bil poudarek zgolj na neporavnanih obveznostih.

Za ljudi, ki že zamujajo s plačili, je pomembno, da težav ne odlagajo in čim prej poiščejo ustrezno pomoč. Podrobnosti o delovanju nove javne službe, dostopu do svetovanja in načinu izvajanja posameznih ukrepov bodo pomembne za presojo, kako dostopna bo pomoč v praksi.

Kaj novi zakon pomeni za potrošnike?

Novi zakon posega v več faz najemanja kredita: od prve ponudbe in odločanja za zadolžitev do odplačevanja in reševanja težav.

Za potrošnike to pomeni predvsem več preglednosti pri sklepanju pogodb, dodatno zaščito pri digitalnih finančnih storitvah in predvideno pomoč v primeru težav z dolgovi. Hkrati pa zakon ne odpravlja potrebe po previdnosti: tudi ob strožjih pravilih je treba pred najemom kredita preveriti vse stroške in realno oceniti lastno sposobnost odplačevanja.

Cilj nove ureditve je zagotoviti odgovornejše kreditiranje ter višjo raven varstva ekonomskih in pravnih interesov potrošnikov. Kako učinkovite bodo spremembe v vsakdanji praksi, bo odvisno tudi od izvajanja novih pravil in dostopnosti predvidenih oblik pomoči.