Rezultati oktobrske ankete Ninamedie Vox populi, ki jo je za Dnevnik izvedla med 12. in 14. oktobrom, kažejo, da SDS ostaja na prvem mestu s 22,4-odstotno podporo. Gibanju Svoboda podpora še naprej upada in je tokrat znašala 18,1 odstotka. Medtem sta podporo pridobili SD in Levica. Po izračunu poslanskih sedežev bi stranke leve sredine v državnem zboru lahko zasedle 46 poslanskih mest. Delo vlade je kot neuspešno ocenilo 58,4 odstotka vprašanih.
Levica zabeležila najizrazitejšo rast
Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve minulo nedeljo, je med vsemi anketiranimi največ glasov prejela SDS, in sicer 22,4 odstotka. Septembra je njena podpora znašala 22,9 odstotka. Gibanje Svoboda je medtem zabeležilo padec z 19,9 na 18,1 odstotka.
Podpora SD se je zvišala z 8,4 na devet odstotkov, Levica pa je zabeležila še izrazitejšo rast. Podprlo bi jo 8,7 odstotka vprašanih, medtem ko je septembra ta delež znašal 7,3 odstotka. NSi bi prejela sedem odstotkov glasov, kar je nekoliko več kot septembra, ko je dosegla 6,9 odstotka. Demokrati Anžeta Logarja bi dobili 3,1 odstotka podpore, septembra pa 3,4 odstotka.
Stranka Resnica bi tudi tokrat ostala pod tremi odstotki podpore. Za druge stranke bi glasovalo 10,4 odstotka vseh anketiranih. 12,9 odstotka vprašanih se še ni odločilo oziroma na vprašanje ni želelo odgovoriti, 8,4 odstotka pa ne bi podprlo nobene stranke ali se volitev ne bi udeležilo.
Kaj pa, če upoštevamo le opredeljene anketirance?
Če upoštevamo le opredeljene anketirance, bi SDS izbralo 28,5 odstotka vprašanih, kar je skoraj enako septembrskemu rezultatu, ko je stranka dosegla 28,6 odstotka. Gibanje Svoboda bi prejelo 23 odstotkov glasov opredeljenih volivcev, medtem ko je njegova podpora septembra znašala 24,8 odstotka.
Na tretjem mestu je SD z 11,5 odstotka podpore, potem ko je septembra dosegla 10,2 odstotka. Levica bi prejela 11,1 odstotka glasov, v primerjavi z 9,1 odstotka mesec prej. NSi bi podprlo 8,9 odstotka opredeljenih anketirancev, septembra pa 8,6 odstotka. Demokrati bi dosegli 3,9 odstotka podpore, kar je nekoliko manj kot septembra, ko jih je podpiralo 4,2 odstotka vprašanih. Za druge stranke bi se odločilo 13,1 odstotka opredeljenih anketirancev.
Kako bi bila razdeljena poslanska mesta?
Izračun na podlagi rezultatov ankete kaže, da bi SDS v državnem zboru osvojila 29 poslanskih mest, Gibanje Svoboda 23, SD 12, Levica 11, NSi devet, Demokrati pa štiri.
Ninamedia je anketo za Dnevnik izvedla med 12. in 14. oktobrom. Po telefonu in spletu je v njej sodelovalo 700 vprašanih.
Stranke leve sredine, Gibanje Svoboda, SD in Levica, bi tako skupaj imele 46 poslancev. Na drugi strani bi SDS, NSi in Demokrati skupaj zasedli 42 poslanskih mest.
Večina vprašanih delo vlade ocenjuje kot neuspešno
Ocena dela vlade se v primerjavi s septembrom ni bistveno spremenila. Kot uspešno ga je ocenilo 32 odstotkov vprašanih, kar je enak delež kot mesec prej. Delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno, se je medtem zvišal s 56 na 58,4 odstotka.
Najbolj priljubljena je Pirc Musarjeva
Najvišje ocenjena med politiki ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, na drugem mestu je predsednik SD Matjaž Han, prvak Gibanja Svoboda Robert Golob pa je na tretjem mestu. Na četrto mesto se je prebil evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je prehitel sokordinatorja Levice in kandidata za ljubljanskega župana Luko Mesca. Sledi mu sokoordinatorica Levice Asta Vrečko.
Na sedmem mestu je poslanec iz vrst Svobode in prav tako kandidat za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič, predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec pa je na devetem mestu. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz vrst NSi Janez Cigler Kralj je zasedel 13. mesto, prvak Demokratov ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar pa 15. mesto. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je zasedel 17. mesto.
